Slabe karme ni: Rodimo se, da se nečesa naučimo
Karma je zgolj zakon vzroka in posledice, ne gre za kazen. Če jo dojemamo tako, je enako, kot da bi dejstvo, da gremo v šolo, dojemali kot kazen, čeprav smo se za šolanje odločili. Hkrati pa je ne smemo povezovati le s preteklimi življenji, ampak se moramo osredotočiti na sedanji trenutek, v katerem jo lahko razrešimo.
Dogodki v našem življenju so včasih tako kompleksni in nenavadno povezani, da ne vemo, od kod je kaj prišlo, toda kljub temu je vsaka stvar povezana z nami, sicer se nam ne bi zgodila. Ne smemo pa se vmešavati v karmo nekoga drugega, če nismo poklicani za to. Včasih se nekateri dogodki morajo odviti zaradi medsebojnega dogovora vpletenih na dušni ravni. S starši in otroki imamo namreč po navadi najpomembnejše dušne dogovore, enako kot s partnerji.
Slabe karme ni. Karmo lahko doživljamo kot dobro in slabo, a sama po sebi ni taka. Je zgolj naravni zakon, tako kot gravitacija. Zaradi določenih vzrokov in dušnih dogovorov za njimi se nam bo dogajala določena karma, a to ni kazen, tako kot ni šolski test. Če padeš na njem, ni nič narobe, le ponavljanje je težje. Vendar imaš vedno še eno možnost in vedno napreduješ na naslednjo lekcijo.
Tudi težavni odnosi niso nujno slabi, lahko so stvar dogovora. Rodimo se namreč z načrtom, v razmerja, ki so za nas koristna, da se naučimo nekaterih stvari. Če imamo torej z nekom slab odnos, to ne pomeni nujno, da smo mu nekaj slabega naredili. Če se moramo nečesa naučiti, gremo skozi to izkušnjo. Če se npr. soočamo z neplodnostjo, na ravni duše to ni kazen. Odločili smo se lahko denimo, da bomo v tem življenju spoznali vrednost sekundarne družine, saj smo v prejšnjih vedno dajali prednost primarni, svojim staršem. Lekcija je lahko, da so otroci in žena enako pomembni.
