Zato se morate izogibati hrupu
Posamezniki, ki se soočajo z izgubo sluha, tega pogosto sploh ne opazijo. Med prvimi znaki, da sluh peša, je na primer gledanje televizije ob višji glasnosti, tudi to, da sogovornika slabše slišimo med pogovorom po telefonu in v bolj hrupnih okoljih. Vsekakor je ob tem dobro obiskati zdravnika. Če vam bo ta kot rešitev ponudil slušni aparat, nikar ne omahujte.
Na žalost ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja slušnega aparata, zaradi slabšega vida pa nas ni prav nič sram in gremo takoj po očala. A kot piše v slikanici Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!, nam ravno ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom.
Pri uporabi slušalk upoštevajmo pravilo 60/60.
Zaščitite ušesa
»Predvsem mladi so pogosto izpostavljeni čezmerni obremenitvi z zvokom pri uporabi prenosnikov za poslušanje glasbe,« dodajajo na NIJZ. Če jo poslušamo s slušalkami, naj bo znak, da je preveč na glas, če jo lahko slišijo drugi v oddaljenosti enega metra. Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajmo pravilo 60/60: ne poslušamo je z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan. Kar se tiče drugih situacij, kot je na primer delo v hrupnem okolju, pa je dobro, da si ušesa zaščitimo z ušesnimi čepki, poleg tega je priporočljivo večkrat opraviti slušno testiranje. Tako bomo hitro ugotovili, kdaj nam sluh začne pešati, in ga bomo pravočasno obvarovali.
O skriti izgubi sluha govorimo, ko naglušnosti ne moremo ugotoviti s standardnimi slušnimi testi. Ne gre namreč za težave z ušesi, ampak gre izvor iskati v možganih. Posamezniki, ki imajo skrito izgubo sluha, se v hrupnih okoljih težje koncentrirajo na dogajanje, imajo občutek, da slabo slišijo, četudi jim zdravnik pove, da s sluhom nimajo težav, in da ne razumejo dobro sogovornikov.
