Venček pokaže, koliko velja kuharica
Ko se bliža pustni čas, z vseh strani diši po posebni slaščici.
Po nekaterih virih naj bi bila avtorica krofov dunajska kuharica Cecilia Krapf, prve naj bi ocvrla okoli leta 1960, od tod tudi ime krofa, ki jim Avstrijci pravijo Krapfen, po nekaterih virih pa naj bili znani že v stari rimski kuhinji. V 18. stoletju so jih gostje v dunajskih gostilnah dobili brezplačno. Danes se cene zelo razlikujejo, a v pustnem tednu praktično ni gostinskega lokala, trgovine, slaščičarne in gospodinjstva, kjer ne bi vsaj enkrat dišalo po krofih.
Tako je tudi na Izletniški kmetiji Breznik v Komarnici (Cerkvenjak), kjer domujejo sami gostinskoturistični in kulinarični strokovnjaki. Družino Breznikovih sestavljajo mama Terezija, ki je odlična kuharica, oče Damijan, ugledni vinogradnik in vinski vitez, hči Martina, turistična delavka, nekdanja lokalna vinska kraljica in tudi kuharica, in sin Marko, prav tako vinski vitez in vinski svetovalec. Sommelier je tudi Martinin partner Žan.
Poleg vseh dobrot družina Breznik z mamo Zinko od začetka novega leta pa vse do pusta ponuja tudi slastne krofe. Že nekaj tednov pred pustom vsak dan scvrejo več sto krofov, lepih in sočnih, s katerimi se sladkajo njihovi gosti, veliko pa jih razvozijo tudi po terenu. Čeprav je glavna mama Zinka, nam njena naslednica Martina pove, da »venček pokaže, koliko velja kuharica«.
Po nekaterih virih naj bi bila avtorica krofov dunajska kuharica Cecilia Krapf.
Krofi so priljubljena zimska slaščica, največ pa jih pojemo prav v pustnem času, saj veste, kako gre: pust mora biti masten okoli ust! Menda je za srečo. To pecivo iz kvašenega testa, ocvrto v olju, polnjeno z marmelado, čokolado ali vaniljevo kremo in posuto s sladkorjem v prahu, naj bi po starih vražah odganjala zimo in privabljalo obilno letino. Zato si privoščimo vsaj en pravi domači krof.
