NOSEČNOST IN PREHRANA

V veselem pričakovanju so tudi prehranske prepovedi

O prehrani nosečnic in doječih mater še vedno veljajo številni miti. Dandanes se bodoče in novopečene mamice dodobra opremijo z informacijami, kaj lahko zaužijejo in česa ne. Pri tem pa se je pravzaprav najbolj pomembno držati načel o pestrosti in zmernosti prehrane.
Fotografija: Za zdravje otroka je ključnega pomena zdrava in uravnotežena prehrana tri mesece pred načrtovanim spočetjem, med nosečnostjo in dojenjem ter prvi dve leti otrokovega življenja. FOTO: Guliver/getty Images Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Za zdravje otroka je ključnega pomena zdrava in uravnotežena prehrana tri mesece pred načrtovanim spočetjem, med nosečnostjo in dojenjem ter prvi dve leti otrokovega življenja. FOTO: Guliver/getty Images Getty Images/istockphoto

Veselo pričakovanje in priprava na novo življenje. Spremeni se telo, presnova, marsikdaj tudi naš način življenja. Za normalen razvoj zarodka in ploda je še toliko bolj pomembna skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano, o čemer smo se pogovarjali z Lili Steblovnik, specialistko ginekologije in porodništva ter vodjo Oddelka za perinatalno medicino na Ginekološki kliniki v Ljubljani.

Ne preveč in ne premalo

Na plod pomembno vpliva okolje, v katerem se razvija, torej okolje v maternici. »To po Barkerjevi hipotezi določa izraženost genov (epigenetski vplivi), ki določajo tudi poznejši razvoj in pojavnost bolezni v odrasli dobi. Zato je ustrezna prehrana v nosečnosti tako zelo pomembna,« je uvodoma poudarila sogovornica in strnila, da je najbolj pomembno, da nosečnica zaužije primerno količino makro- (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe) in mikrohranil (vitamini, minerali), prehrana pa naj bo pestra in čim manj procesirana.

Nosečnost FOTO: Gettyimages
Nosečnost FOTO: Gettyimages

»Škoduje tako premajhen kot prevelik vnos hranil. Oboje je lahko povezano z zapleti v nosečnosti in pri novorojenčku, večje je tveganje za pojav nosečnostnih bolezni, prezgodnjega poroda in bolezni novorojenčka in ploda.« Priporočeno pridobivanje telesne mase se določi glede na indeks telesne mase ženske v začetku nosečnosti. Steblovnikova nosečnicam s povečano telesno težo svetuje, da pridobijo manj telesne mase, tistim, ki imajo kilogramov manj, pa obratno, kot to velja po svetovnih priporočilih. Nosečnica naj torej uživa raznoliko zelenjavo, sadje, žita, mlečne izdelke, hrano, ki vsebuje beljakovine (meso, jajca, fižol, lečo, oreške, sojo), olja. V zelo omejenih količinah naj uživa sladkorje, nasičene maščobe in sol ter zaužije dovolj vitaminov in mineralov. Nujno mora piti dovolj tekočine (od dva do tri litre na dan) ter se izogibati alkoholu in drugim potencialno škodljivim substancam, na primer težkim kovinam v ribah ali morskih sadežih. Prav tako je dobro omejiti vnos kofeina.

Kaj pa prehranski dodatki?

Kljub uravnoteženi prehrani tudi zdravniki v času nosečnosti priporočajo vnos nekaterih prehranskih dodatkov. Potrebe po večini mikrohranil namreč v tem obdobju narastejo in se tudi spreminjajo glede na starost nosečnice. »Seveda bi bilo idealno, da bi vsa mikrohranila vnesla s pestro in zdravo prehrano, a dejstvo je, da dandanes v hrani nekaterih mikrohranil primanjkuje, na primer kalcija, vitamina D, folne kisline, železa, joda, holina, premalo zaužijemo tudi vlaknin. Zato jih lahko dodajamo v obliki vitaminskih nadomestkov,« je povedala naša sogovornica, a tudi poudarila, da vitaminski nadomestki niso koristni, če nosečnici mikrohranil ne primanjkuje. Koristijo ji le, če jih s prehrano vnaša premalo.

Folna kislina dokazano učinkuje

Od prehranskih dodatkov ginekologi v vsakem primeru priporočajo jemanje folne kisline. Ta namreč »dokazano zmanjšuje pojav razvojnih nepravilnosti nevralne cevi ploda za vsaj 70 odstotkov, prav tako pojav drugih nepravilnosti v razvoju ploda. Zmanjšuje tudi možnost pojava hipertenzivnih bolezni v nosečnosti.« Vitamin B9 ali folna kislina in folati (naravna oblika) so sicer vodotopna oblika vitamina, snovi, ki je telo ne izdeluje samo, jo pa potrebuje. Večji odmerki so še zlasti priporočljivi za nosečnice, ki jemljejo določena zdravila (denimo za zdravljenje epilepsije), saj ta znižujejo raven folatov v telesu. Jemanje folne kisline naj bi zmanjševalo tudi tveganje prezgodnjega poroda in zastoja v rasti ploda, tveganje za motnje avtističnega spektra, zakasnjen razvoj govora pri otroku in mentalno zaostalost, prav tako pojav nekaterih rakov v otroštvu. Raziskave so pokazale, da so imeli otroci mater, ki so v nosečnosti jemale folno kislino z železom, boljše rezultate testov intelektualnega razvoja v starosti od sedem do devet let. »Vsem zato priporočamo jemanje folne kisline že pred zanositvijo in vsaj v prvi tretjini nosečnosti,« pravi Steblovnikova.

Kaj pa nosečnost in veganstvo?

»Vegetarijanska ali veganska hrana nista dokazano priporočeni za nosečnost. Nista pa odsvetovani. Če nosečnica v telo vnaša vsa potrebna makro- in mikrohranila,« o dilemi številnih še pove izkušena porodničarka. Vendar hkrati opozori, da je treba posebej paziti na zadosten vnos hranil, ki so sicer lažje dostopna z uživanjem mesa, in jih z drugimi živili zaužiti v primernih količinah (npr. maščobne kisline omega 3, ki jih vsebujejo oreški). Neprimerna pa je oblika vegetarijanske ali veganske prehrane, ki z jedilnika samo izpušča živalske produkte. Na primer, če z jedilnika vsejedca črtamo samo meso in mesne izdelke. Taka oblika prehranjevanja bo vodila v hudo pomanjkanje hranil in ni zdrava. Pomembno je tudi, da jedi pripravljamo iz čim manj procesiranih živil.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije