Ste vedeli, da nezdravljeni diabetes vpliva na vid?

Obisk okulista ni pomemben le zaradi ugotavljanja dioptrije in splošnega zdravja oči – prek znakov na očesu se lahko pokažejo tudi druge bolezni. Ena od takšnih je sladkorna bolezen tipa 2. Da jo imamo, lahko na podlagi našega očesnega zdravja posumimo tudi sami. In kakšni so znaki? Na test sladkorja pojdimo, če opazimo, da se nam pred očmi pojavljajo različne oblike, ki lebdijo v zraku in otežujejo vid. Na diabetes tipa 2 posumimo tudi ob nenadni slepoti, postopnem slabšanju vida, zamegljenem oziroma neenakomernem vidu, bolečinah v očeh in rdečini beločnice.

Diabetična retinopatija

Poškodbo očesa zaradi sladkorne bolezni imenujemo diabetična retinopatija. Ta na začetku nima nobenih simptomov. Ko se stanje nekoliko poslabša, lahko bolnik opazi pojav migetajoče svetlobe. Pojavijo se težave z branjem in delom blizu oči. Značilen je tudi dvojni vid. Če ste sladkorni bolnik, spadate v tvegano skupino. Za vas je nujno, da najmanj enkrat na leto obiščete okulista. Ta bo v primeru diabetične retinopatije opazil spremembe na krvnih žilicah v očesu. Pojav diabetične retinopatije je manj verjeten pri tistih, ki uravnavajo in redno kontrolirajo raven krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Preprečujemo jo tudi z vzdrževanjem zdrave telesne teže in redno telovadbo.

Znak diabetične retinopatije je okvarjena mrežnica. FOTO: Peopleimages, Getty Images

Nezdravljena sladkorna bolezen pomeni veliko tveganje za oči. Poznamo neproliferativno (zgodnjo) in proliferativno diabetično retinopatijo. Pogostejša je prva oblika, pri kateri se slabšajo stene krvnih žil v mrežnici, kar privede do spuščanja tekočine in krvi v mrežnico. Živčna vlakna v mrežnici začnejo otekati. Proliferativna diabetična retinopatija pomeni, da postanejo poškodovane krvne žile popolnoma neuporabne. Rasti začnejo nove, abnormalne krvne žile v mrežnici.

Okulist bo morebitno diabetično retinopatijo preveril s pomočjo preiskave​ OCT. Če bo opazil okvare mrežnice, vam bo predpisal zdravljenje in vas napotil na dodatne preiskave. S fluorescentno angiografijo, pri kateri bo v veno apliciral neškodljivo rdeče oranžno barvo, bo ugotovil, kakšna je poškodba na mrežnici in ali so že nastale nove atipične krvne žilice.