S pomladjo se začenjajo tudi alergije. Poglejte, kdaj lahko pričakujete prve izbruhe in kako si pomagati
Začela se je pomlad in s tem za veliko ljudi obdobje hudega boja z alergijami, ki oslabijo telo in prenekaterim zagrenijo toplejši del leta.
Kaj je alergija?
To je pretirana reakcija organizma na neškodljive snovi. Nastane zaradi napake v delovanju imunskega sistema. Glavna funkcija imunskega sistema je, da organizem brani pred zunanjimi škodljivci (bakterijami,virusi, paraziti, tujki); včasih pa začne napačno reagirati in ne loči več med škodljivim in neškodljivim.
Za nastanek alergije je potrebna predispozicija, ki jo podedujemo, potreben je stik z alergeni, pomembna je izpostavljenost cigaretnemu dimu v nosečnosti, higienske navade in še drugi vplivi iz okolja. Alergijska reakcija ne nastane, kadar pridemo s potencialnim alergenom v stik prvič, takrat se lahko samo senzibiliziramo. Reakcija nastane šele po kratkem latentnem obdobju ob ponovnem stiku. Ena od pomembnih značilnosti celic imunskega sistema je spomin, zato nas alergija,če jo imamo, praviloma spremlja vse življenje. Bolezen, ki je posledica alergije, se kaže kot alergijski nahod in/ali vnetje očesnih veznic, astma, utrikarija (koprivnica), oralni alergijski sindrom, prebavne težave in anafilaksa, ki je življenje ogrožujoče stanje.
Kdaj se začnejo težave s spomladanskimi alergijami?
»Spomladanske« alergije se v celinskem delu Slovenije začnejo že v zimskem času, v toplih januarjih s cvetenjem leske in jelše, najvišje pomladne obremenitve sovpadajo s sproščanjem cvetnega prahu vetrocvetnih dreves v marcu, aprilu in maju, ko se jim pridružijo trave, katerih sezona se zaključi v avgustu. Dodatno v pozni pomladi, poleti in v jeseni z alergeni obremenijo zrak tudi spore plesni. Alergije, ki se pojavijo spomladi, imenujemo spomladanske alergije, seneni nahod ali alergijski rinitis.
Med drevesi, ki najpogosteje povzročajo simptome alergije, so jelša, bukev, breza, oljka, hrast, vrba. Veliko alergij pa povzročajo tudi trave.
Podroben koledar cvetenja najdete na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer boste našči obdobje cvetenja za posamezno rastlino. Za Ljubljano si ga lahko ogledate spodaj. V marcu so v Ljubljani najbolj na udaru tisti, ki so alergični na jelšo, lesko in gaber. V Mariboru tisti z alergijami na jelšo, lesko, jesen, brezo in gaber. V Izoli pa tisti z alergijami na jelšo ter cipresovke in tisovke. Več podrobnosti najdete na omenjeni strani.
Kako zdravimo alergije?
Alergijo lahko v celoti pozdravimo le, če se lahko popolnoma izognemo alergenu, kar pa je mogoče le v zelo redkih primerih (zdravila, posamezni prehranski alergeni). Vsekakor je izogibanje alergenom tudi v ostalih primerih pomembno, zato pa je toliko bolj važno, da odkrijemo pravi alergen, ki povzroča težave, svetujejo na NIJZ.
- Antihistaminiki: so zdravila, ki preprečujejo ali zmanjšujejo učinkovanje histamina v telesu (histamin pa je ena od bioloških snovi, ki se pri alergijski reakciji v veliki količini sprosti iz celic imunskega sistema). Učinkoviti so pri zdravljenju alergiskega nahoda, urtikarije, ne pa pri zdravljenju astme. Običajno so v obliki tablet, pri alergijskem nahodu lahko v obliki inhalacije, izjemoma pa v obliki injekcij.
- Protivnetna zdravila – glukokortikoidi in antilevkotrieni. Glukokortikoide se praviloma uporabljajo v inhalacijski obliki, vnašajo se neposredno na sluznice, ki so zaradi alegije prizadete. Sistemske glukokortikoide uporabljamo redko. Pri sistemski anafilaktični reakciji pa je najpomembnejše zdravilo adrenalin in dajanje velike količine kristaloidnih raztopin. Bolnik, ki je takšno reakcijo doživel, mora imeti pri sebi vedno avtoinjektor adrenalina in mora biti poučen, kako in kdaj si ga aplicira. Prav je, da so o tem poučeni tudi njegovi najbližji.
- Biološka zdravila: za zdravljenje hude alegijske astme. To so zdravila, ki delujejo na IgE ali na eozinofilne granulocite.
- Imunoterapija: to je postopek, ko bolnik prejema male količine alergena, za katerega je potrjeno, da povzroča bolezen, doza se nato v določenih časovnih intervalih povečuje do vzdrževalne, ki jo nato prejema nekaj let. Že vrsto let je znano zdravljenje z imunoterapijo v obliki podkožnih injekcij (SCIT), zadnja leta pa le zelo uveljavlja tudi dajanje alergenov pod jezik – t.i. SLIT. Z imunoterapijo zdravimo alergijski nahod, kadar so simptomi ob zdravljenju z zdravili še vedno prisotni in blago do največ zmerno astmo. Zelo je uveljavljena IT pri alergijah za pike žuželk, kjer jo svetujemo vedno, kadar je nekdo utrpel reakcijo z dušenjem, otekanjem grla ali pa celo anafilaktični šok. Pri takih alergijskih reakcijah je to najbolj zanesljivo zdravljenje, ki nam reši življenje.
Vir: Zbornik povzetkov strokovnega srečanja Podnebje, okolje in alergije.
