MAK
Okrasni cvet in užitna semena
Makovo seme dodajamo v drobno pekovsko pecivo, iz njega pripravimo nadev za potico ali ga uporabimo kot posip.
Odpri galerijo
Potica z makovim nadevom je imenitna. FOTO: Getty Images
Mak je starodavna rastlina, ki so jo poznale in gojile že najstarejše civilizacije. Poznamo več vrst, večino gojimo v okrasne namene, vrtni mak pa za uporabo v kulinariki. Ta se uporablja tudi za pridobivanje opija, zato ga ne moremo gojiti, kakor bi se nam zdelo.
Pri nas pogoje za gojenje določa poseben pravilnik, na podlagi katerega se mak lahko goji za pridelavo semena, in sicer za nadaljnje razmnoževanje, za namene kuhanja, pekarstva in slaščičarstva, za pridobivanje substanc v kozmetiki, za prehrano živali in industrijske namene. Dovoljenje za gojenje vrtnega maka izdaja kmetijsko ministrstvo. Sicer je v Sloveniji najbolj razširjen poljski mak, ki se razrašča predvsem po žitnih poljih in ob robovih njiv kot plevel. Nekatere vrste gojimo na vrtovih za okras, ne le rdeče, tudi rožnate, oranžne in bele ter še katere vmes.
A vrnimo se k vrtnemu, katerega drobcena, črno modra semena lahko kupimo v trgovini cela ali mleta, pakirana v manjših vrečkah, cena za kilogram pa se giblje okoli 10 evrov. Mak uporabljamo predvsem za peciva in drobne pekovske izdelke. Če pogledamo zelo od blizu, imajo zrna ledvičasto obliko in so tako majhna, da se moramo prav potruditi, da jih lahko pregriznemo. Vonja skoraj nimajo, okus pa potem, ko jih popečemo, nekoliko spominja na orehovega.
Če želimo, da bo imela jed izrazitejši okus, uporabimo mleta zrna. V taki obliki jih najdemo v nadevih v nekaterih znanih slovenskih jedeh, na primer v prekmurski gibanici, potici in drugem pecivu iz kvašenega testa. Nadev pripravimo tako, da mleti mak kuhamo v mleku na majhnem ognju, v pol litra vsujemo 250 g maka. Ko se zmehča, v še vročo zmes vmešamo sladkor, zmehčano maslo, drobtine in naribano limonino lupinico. Ohlajenemu nadevu primešamo še penasto umešan rumenjak in sneg iz beljaka.
Iz makovih zrn pridobivajo tudi olje, ki je sicer pri nas manj znano, uporabljamo pa ga tako v kulinariki kot v zdravilstvu in kozmetiki. Ima nekoliko sladkast okus, zato se ga je treba navaditi, uporabljamo pa hladno, denimo za pripravo solat, z njim lahko zabelimo tudi riž, testenine ali krompir.
Pri nas lahko vrtni mak gojimo v prehrambne ali industrijske namene. FOTO: Salomatin/Getty Images
Pri nas pogoje za gojenje določa poseben pravilnik, na podlagi katerega se mak lahko goji za pridelavo semena, in sicer za nadaljnje razmnoževanje, za namene kuhanja, pekarstva in slaščičarstva, za pridobivanje substanc v kozmetiki, za prehrano živali in industrijske namene. Dovoljenje za gojenje vrtnega maka izdaja kmetijsko ministrstvo. Sicer je v Sloveniji najbolj razširjen poljski mak, ki se razrašča predvsem po žitnih poljih in ob robovih njiv kot plevel. Nekatere vrste gojimo na vrtovih za okras, ne le rdeče, tudi rožnate, oranžne in bele ter še katere vmes.
A vrnimo se k vrtnemu, katerega drobcena, črno modra semena lahko kupimo v trgovini cela ali mleta, pakirana v manjših vrečkah, cena za kilogram pa se giblje okoli 10 evrov. Mak uporabljamo predvsem za peciva in drobne pekovske izdelke. Če pogledamo zelo od blizu, imajo zrna ledvičasto obliko in so tako majhna, da se moramo prav potruditi, da jih lahko pregriznemo. Vonja skoraj nimajo, okus pa potem, ko jih popečemo, nekoliko spominja na orehovega.
V prehrani uporabljamo tudi makovo olje.
Če želimo, da bo imela jed izrazitejši okus, uporabimo mleta zrna. V taki obliki jih najdemo v nadevih v nekaterih znanih slovenskih jedeh, na primer v prekmurski gibanici, potici in drugem pecivu iz kvašenega testa. Nadev pripravimo tako, da mleti mak kuhamo v mleku na majhnem ognju, v pol litra vsujemo 250 g maka. Ko se zmehča, v še vročo zmes vmešamo sladkor, zmehčano maslo, drobtine in naribano limonino lupinico. Ohlajenemu nadevu primešamo še penasto umešan rumenjak in sneg iz beljaka.
Iz makovih zrn pridobivajo tudi olje, ki je sicer pri nas manj znano, uporabljamo pa ga tako v kulinariki kot v zdravilstvu in kozmetiki. Ima nekoliko sladkast okus, zato se ga je treba navaditi, uporabljamo pa hladno, denimo za pripravo solat, z njim lahko zabelimo tudi riž, testenine ali krompir.
