OHROVT
Ohrovt razstruplja, zdravi, krepi
Ohrovt je najslajša vrtnina iz družine kapusnic, vsebuje tudi ogromno železa; je prava jesenska in zimska lekarna, saj deluje protivnetno, proti raku in lajša presnovo.
Odpri galerijo
Najboljši je z domačega vrta, kupljen ne sme imeti rumenih listov. FOTOgrafije: guliver/Getty Images
Ohrovta ni treba posebej predstavljati, saj ga zelo radi gojimo na vrtovih, lahko pa vsako leto izvemo nova dejstva, ki kažejo, da ni samo okusna, ampak je tudi zelo zdrava zelenjava. Kodrolistnati, glavnati ali brstični – ohrovt je zelo bogat s hranili, predvsem s kalcijem, železom, fosforjem in kalijem ter drugimi minerali, vitaminoma C in B in vlakninami. Zaradi tega se je v prehranski stroki že uvrstil med deset najbolj zdravih vrtnin, nekateri mu rečejo celo zimska lekarna.
Zaradi velike vsebnosti antioksidantov je, kot druge kapusnice, priporočena hrana pri zniževanju krvnega tlaka ter pomaga pri zmanjševanju tveganja za srčno-žilne bolezni, poleg tega pa je – kot je veljalo za korenje, dober za vid. Jeseni in pozimi, ko primanjkuje domače sveže zelenjave, je lahko dober vir vitamina C. Z uživanjem ohrovta si krepimo imunski sistem, zaradi veliko kalcija pa tudi kosti. Deluje tudi protivnetno in shujševalno, saj pospešuje presnovo, znižuje holesterol in razstruplja, poleg tega ne vsebuje veliko kalorij.
Kot navajajo na Inštitutu za nutricionistiko, je njegova posebna značilnost snov sinigrin, glukozinat, iz katerega v telesu nastanejo pomembne spojine izotiocianati, ki imajo vlogo pri regulaciji procesov razstrupljanja telesa. »Poleg tega izotiocianati v želodcu preprečujejo rast bakterije Helicobacter pylori in njene škodljive učinke na želodčno steno. Delujejo pa tudi antikancerogeno.«
Preden smo dobili antibiotike, so ohrovtove liste uporabljali za zdravljenje gnojnih ran. Na rano so položili oblogo iz stolčenih listov kodrolistnega ohrovta in jih tako zdravili več tednov, če je bilo treba. Poleg tega so enake obloge dajali na glavo in na zob ob glavobolu ali zobobolu ter na modrice in otekline. Pomaga tudi pri preležaninah, revmatizmu, oteklih nogah in kožnih razjedah.
Kdor ima svoj vrt, naj si torej v prihodnje na njem omisli tudi ohrovt, če kupujete v trgovini, pa kupujte ekološko pridelanega, saj, kot tudi druge kapusnice, industrijsko predelan vsebuje nekoliko več pesticidov od drugih povrtnin. Pri nakupu pazimo, da listi niso porumeneli, saj to pomeni, da ni povsem svež in da je bil že nekaj časa v skladišču ali na polici.
Zelo dobra lastnost domačega ohrovta je, da zelo dobro prenaša mraz in da je celo še boljši po zmrzali. Rastlina se tako zavaruje pred podhladitvijo oziroma se konzervira in v njej v mrazu nastane več sladkorja kot v toplih dneh. Od vseh kapusnic (zelje, brokoli, cvetača, koleraba, kitajsko zelje) je najbolj sladkastega okusa.
Primeren je tudi za sočenje in za zelenjavne smutije.
Zaradi velike vsebnosti antioksidantov je, kot druge kapusnice, priporočena hrana pri zniževanju krvnega tlaka ter pomaga pri zmanjševanju tveganja za srčno-žilne bolezni, poleg tega pa je – kot je veljalo za korenje, dober za vid. Jeseni in pozimi, ko primanjkuje domače sveže zelenjave, je lahko dober vir vitamina C. Z uživanjem ohrovta si krepimo imunski sistem, zaradi veliko kalcija pa tudi kosti. Deluje tudi protivnetno in shujševalno, saj pospešuje presnovo, znižuje holesterol in razstruplja, poleg tega ne vsebuje veliko kalorij.
Kot navajajo na Inštitutu za nutricionistiko, je njegova posebna značilnost snov sinigrin, glukozinat, iz katerega v telesu nastanejo pomembne spojine izotiocianati, ki imajo vlogo pri regulaciji procesov razstrupljanja telesa. »Poleg tega izotiocianati v želodcu preprečujejo rast bakterije Helicobacter pylori in njene škodljive učinke na želodčno steno. Delujejo pa tudi antikancerogeno.«
Preden smo dobili antibiotike, so ohrovtove liste uporabljali za zdravljenje gnojnih ran. Na rano so položili oblogo iz stolčenih listov kodrolistnega ohrovta in jih tako zdravili več tednov, če je bilo treba. Poleg tega so enake obloge dajali na glavo in na zob ob glavobolu ali zobobolu ter na modrice in otekline. Pomaga tudi pri preležaninah, revmatizmu, oteklih nogah in kožnih razjedah.
Nad izrazit okus s kumino
Ohrovt so sicer začeli gojiti pred okoli 2000 leti na jugovzhodu Evrope, pripravimo pa ga lahko na različne načine. Odličen je v mesnih ali zelenjavnih enolončnicah, v mesnih zvitkih, nadevanih z mletim mesom, dušen s slanino in krompirjem, v pireju in še na mnoge načine. Primeren je tudi za sočenje in v zelenjavnih napitkih, s katerimi bomo užili ogromno njegovih zdravilnih snovi. Kogar moti njegov izraziti vonj in okus, ga lahko olajša s ščepcem kumine.
Ohrovt so sicer začeli gojiti pred okoli 2000 leti na jugovzhodu Evrope, pripravimo pa ga lahko na različne načine. Odličen je v mesnih ali zelenjavnih enolončnicah, v mesnih zvitkih, nadevanih z mletim mesom, dušen s slanino in krompirjem, v pireju in še na mnoge načine. Primeren je tudi za sočenje in v zelenjavnih napitkih, s katerimi bomo užili ogromno njegovih zdravilnih snovi. Kogar moti njegov izraziti vonj in okus, ga lahko olajša s ščepcem kumine.
Kdor ima svoj vrt, naj si torej v prihodnje na njem omisli tudi ohrovt, če kupujete v trgovini, pa kupujte ekološko pridelanega, saj, kot tudi druge kapusnice, industrijsko predelan vsebuje nekoliko več pesticidov od drugih povrtnin. Pri nakupu pazimo, da listi niso porumeneli, saj to pomeni, da ni povsem svež in da je bil že nekaj časa v skladišču ali na polici.
Ohrovtovi listi so prava zakladnica zdravja.
Zelo dobra lastnost domačega ohrovta je, da zelo dobro prenaša mraz in da je celo še boljši po zmrzali. Rastlina se tako zavaruje pred podhladitvijo oziroma se konzervira in v njej v mrazu nastane več sladkorja kot v toplih dneh. Od vseh kapusnic (zelje, brokoli, cvetača, koleraba, kitajsko zelje) je najbolj sladkastega okusa.
