Očitno smo vse bližje zdravilu, ki bo lahko povrnilo sluh
Delo v hrupnem okolju in poslušanje glasbe s previsoko jakostjo sta dejavnika, ki na dolgi rok precej poslabšata vaš sluh, v najslabšem primeru lahko celo ostanete brez njega. Skrb za sluh je v vsakdanjem življenju še kako pomembna.
Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajmo pravilo 60/60: ne poslušamo je z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan. Kar se tiče drugih situacij, kot je na primer delo v hrupnem okolju, je dobro, da si ušesa zaščitimo z ušesnimi čepki, priporočljivo je večkrat opraviti slušno testiranje.
Ne slišite dobro?
Ko vas na cesti kaj preseneti, ker tega niste slišali, ali ko se vam zdi, da ljudje okoli vas momljajo, oziroma ko v glasnem okolju težko slišite, kaj vam hoče povedati sogovornik. Lahko vas na dejstvo, da vam sluh že močno nagaja, opozorijo sosedje, ki jih moti, da televizijski sprejemnik gledate zelo naglas.
Kakovost življenja
In če vam zdravnik svetuje uporabo slušnega aparata, ga nikar ne zavrnite, z njim boste ohranili kakovost življenja, saj nam ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom.
K sreči si številni raziskovalci po svetu že več let belijo glavo z vprašanjem, kako vsem tistim, ki se začnejo soočati z izgubo sluha, pomagati, da bi se jim ta spet počasi vrnil. Na medicinski fakulteti v Charlottesvillu v ameriški zvezni državi Virginija so tako odkrili, kako se lahko slušne receptorske celice z dlačicami (stereocilia) v notranjem ušesu same obnovijo. Pri dolgotrajni izpostavljenosti hrupu se namreč te poškodujejo in tako povzročijo naglušnost. Raziskovalec Jung-Bum Shin s tamkajšnjega oddelka za nevroznanost pravi, da lahko z globljim razumevanjem teh procesov samoobnavljanja razvijejo tudi zdravila, ki bi vse te procese pospešila.
Ušesa nam omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas.
V prihodnosti
Za celice, ki jih imenujejo tudi lasne, velja, da so zelo občutljive, saj le tako lahko zaznavajo zvok. Zato jim, kot rečeno, dolgotrajna izpostavljenost hrupu zelo škoduje. Na pomoč jim v tem primeru priskoči beljakovina XIRP2, ki ima sposobnost zaznavanja poškodb jeder teh celic, ki so narejena iz snovi, imenovane aktin. Shin je s sodelavci ugotovil, da XIRP2 najprej zazna poškodbo, nato pa se »preseli« na predel poškodbe in popravi jedra, tako da jih zapolni z novim aktinom.
Ameriški nacionalni inštitut za zdravje je Shinu in kolegom podelil več kot 2,3 milijona dolarjev (2,07 milijona evrov) za financiranje dodatnih raziskav o tem, kako se popravljajo omenjena jedra. In s tem za razvoj zdravil.
S pomočjo študije, ki jo je pod vodstvom Barbare Canlon iz Laboratorija za eksperimentalno avdiologijo na Inštitutu Karolinska v švedski prestolnici opravila skupina mednarodnih raziskovalcev, pa bi lahko v prihodnosti zdravili celo gluhoto. Raziskovalci so namreč razvili metodo, s pomočjo katere so v notranje uho dostavili zdravilo oziroma z gensko terapijo vplivali na popravilo lasnih celic. Mišim so tako v celoti obnovili sluh.
