Naglušni tudi mladi
Kdor kaj da na svoje zdravje, največ pozornosti nameni uravnoteženi prehrani in redni rekreaciji, pri tem pa kar malo pozabi na svoja čutila, denimo na sluh. Da sliši, se mu zdi samoumevno. A tudi temu bi moral posvetiti veliko pozornosti, in to že od mladosti dalje. Zlasti če je dlje izpostavljen hrupu. Ta se z leti nalaga, na stara leta pa povzroči hudo opešanje sluha. Ste vedeli, da najvišja glasnost na prenosnem predvajalniku glasbe povzroča hrup, ki je že zelo blizu pragu bolečine (120 dB) in pri katerem je že možna poškodba sluha pri trajnejši izpostavljenosti? Da je glasba, ki jo posameznik posluša s slušalkami, preglasna, če jo drugi slišijo v oddaljenosti enega metra? Da je glasnost glasbe v klubih in na koncertih primerljiva s hrupom reaktivnega letala?
Najvišja glasnost na prenosnem predvajalniku glasbe povzroča hrup, ki je že zelo blizu pragu bolečine.
Kaj si rekel?
Težave s sluhom ne pestijo le starejših, tudi mladi se soočajo z naglušnostjo, ki lahko nastopi zaradi različnih težav, od otroških bolezni do pretirane izpostavljenosti glasni glasbi. Največja težava je, da se posameznik ne zaveda, da slabo sliši, čeprav mu okolica to sporoča. Eden od prvih znakov, da nekaj ni v redu, je lahko že navaden pogovor prek mobilnega telefona: čeprav ste dali bolj na glas, osebo na drugi strani telefona še vedno slabo slišite. Imate težave pri komuniciranju z več ljudmi, ki hkrati govorijo? Dobro je, da obiščete otorinolaringologa, če se vaši družinski člani začnejo pritoževati, da ne morejo z vami gledati televizije, ker je preveč na glas. Prav tako, če vas na cesti kaj preseneti, ker niste slišali. Dober kazalnik je tudi, če morate sogovornike večkrat vprašati: »Kaj si rekel?« Ali če se vam zdi, da vsi tisti, s katerimi govorite, momljajo.
Kot piše v slikanici Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!, nam ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. »Z očmi zaznamo le širino vidnega polja. Z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja za našim hrbtom,« piše. Zato čim prej obiščite zdravnika, če imate težave s sluhom. Poudarimo, da ni nič narobe s slušnim aparatom, čeprav se okoli tega še vrti kup predsodkov. Za primer: če imamo težave z vidom, nič ne omahujemo, ampak precej obiščemo okulista in si kupimo očala. Težav s sluhom ne rešujte sami, če izguba sluha preseže določeno mejo, niti slušni aparat ne more povrniti izgubljene kakovosti življenja.
360-stopinjski nadzor okoli nas nam omogočajo ušesa.
Delujte preventivno
Da težav sploh ne bi imeli, je dobro slediti trem nasvetom. Najprej zaščitite ušesa pred hrupom; če je hrupno vaše delovno okolje (proizvodnja), si jih zaščitite s ušesnimi čepki, dobro je večkrat opraviti slušno testiranje. Tako boste hitro ugotovili, kdaj vam bo sluh začel pešati, in ga boste pravočasno obvarovali. In ne nazadnje: izogibajte se pretirani izpostavljenosti dejavnostim, s katerimi je povezan močan hrup. V takih primerih je dobro nositi ščitnike ali pa si vsake toliko privoščite nekajminutni odmor ter omogočite ušesom, da se malo spočijejo. Če je le mogoče, glasbe ne poslušajte prek slušalk, če že, naj ne bo preglasna.
