Nad tegobe menopavze tudi s pravo prehrano in gibanjem
Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske. Pomeni dokončno prenehanje primarne funkcije jajčnikov. To je obdobje, ko ženska izgubi plodnost oz. se konča njeno reproduktivno obdobje. Zaradi zmanjšanega izločanja spolnih hormonov in s tem povezanega hormonskega neravnovesja pa jo spremlja kup klimakteričnih težav, od blagih do hujših telesnih in duševnih sprememb za posameznico.
»Na težave, ki se pojavljajo v obdobju klimakterija in menopavze, so ljudje postali pozorni šele v drugi polovici 19. stoletja, ko se je močno podaljšala življenjska doba žensk in je tako postala pomembna kakovost njihovega življenja. V razvitem svetu doživijo menopavzo po 50. letu, v manj razvitem pa nekaj let prej,« je o tem, od česa je odvisno, kdaj pri ženski nastopi menopavza, uvodoma povedala specialistka ginekologije in porodništva Irena Tonin.
Genetika in kajenje
Znana dejavnika, ki vplivata na nastop menopavze, sta tudi genetika in kajenje. »Pogosto hčere pridejo v menopavzo pri podobni starosti kot njihove mame. Tudi težave, ki se pojavijo, so večinoma podobno izrazite. Kadilke pa lahko pričakujejo menopavzo prej kot nekadilke. Slab vpliv na nastanek menopavze imajo tudi debelost, stradanje, nezdrav življenjski slog, kronične bolezni ter stres in psihične ali socialne težave,« je naštela.
Vse ženske nimajo enakih težav, niti ne vseh. Najbolj pogosti in izredno moteči so vročinski oblivi, ki trajajo od nekaj sekund do minute in se lahko ponovijo tudi več kot dvajsetkrat na dan. Z njimi se spopada več kot polovica žensk, od tega tri četrtine več kot leto dni, nekatere ženske celo več kot deset let, je povedala Toninova.
Ogroženost za srčne bolezni
Menopavzo povzroči zmanjšano izločanje ženskih spolnih hormonov – estrogena in progesterona iz jajčnika, kar v krvi poveča koncentracijo gonadotropnih hormonov. To sta folikel stimulirajoči hormon (FSH) in luteinizirajoči hormon (LH), ki ju izloča hipofiza. Poleg tega se poveča koncentracija androgenih hormonov (testosterona). Posledice padca spolnih hormonov vplivajo na kakovost življenja, včasih pa tudi na njegovo trajanje. Ob najbolj tipičnih posledicah, kot so denimo vročinski oblivi in atrofija sluznice v sklopu genitourinarnega sindroma, je sogovornica posebej poudarila »ogroženost žensk za srčno-žilne bolezni, ki začnejo v obdobju menopavze strmo naraščati«. »Delež srčno-žilnih bolezni v rodni dobi ženske je v primerjavi z moškimi enake starosti manjši, medtem ko se ogroženost spolov po nastopu menopavze izenači ali celo poveča pri ženskah. Vzrok je zopet pomanjkanje estrogena v menopavzi, vendar ne smemo pozabiti, da so v obdobju menopavze pri številnih ženskah prisotni še drugi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, od arterijske hipertenzije do hiperlipidemije.«
Maščevje se nalaga na trebuhu
Veliko težavo v obdobju menopavze je tudi debelost oz. povečanje telesne mase, obsega pasu in deleža trebušnega maščevja. »Prevalenca debelosti, torej žensk z indeksom telesne mase (ITM) čez 30, se v tem obdobju nekajkrat poveča. Vzroki so različni. Poleg hormonskih vplivajo tudi genetski vzroki, starost, način prehranjevanja, zmanjšanje telesne dejavnosti itd. Pri ženskah v obdobju menopavze je trebušna debelost petkrat pogostejša v primerjavi z ženskami v rodnem obdobju. Vzrok za to je znova pomanjkanje estrogena in povišana vrednost androgenov. To povzroča prerazporeditev telesnega maščevja in prehod iz ginoidne (po ženskem tipu) v androidno debelost (po moškem tipu), za katero je značilno trebušno maščevje.«
Prava izbira hrane in pomoči
Za lajšanje težav so na voljo številne nehormonske in alternativne metode zdravljenja, vendar Toninova poudarja, da je ključnega pomena skrb za zdrav življenjski slog – redna telesna vadba, predvsem gibanje na prostem, in dovolj spanca. »Ženskam, ki imajo težave z nespečnostjo, priporočamo hitro hojo najmanj pol ure, še bolje pa več, zvečer pred spanjem. Skrbeti je treba za redno prehranjevanje in hidracijo. Svetujemo s fitoestrogeni, nenasičenimi maščobami, beljakovinami in vitamini bogato prehrano. Izogibati se je treba pitju kave, alkohola in kajenju cigaret. Odsvetujemo tudi pretirano začinjeno hrano,« svetuje ginekologinja.
Kaj so fitoestrogeni?
Fitoestrogeni so skupina snovi, ki jih najdemo v rastlinah in so po svoji strukturi zelo podobni našemu, telesu lastnemu estrogenu. Imajo ugoden učinek, podoben estrogenu, čeprav niso hormoni in ženskam lahko uspešno pomagajo pri lajšanju klimakteričnih težav. Soja je denimo pomemben vir izoflavonov, ki spadajo v skupino fitoestrogenov, poleg nje pa tudi druge stročnice, hmelj, laneno seme ter sadje in zelenjava.
Menopavza je lahko za marsikatero žensko zelo težko obdobje, ki ga zaznamujejo tudi duševne težave – čustvena labilnost, nespečnost, motnje pozornosti in koncentracije, motnje spomina, tesnobnost in depresija. Tudi v tem primeru lahko pomoč najprej poišče pri izbranem ginekologu, ki ji lahko predpiše vsaj poskusno zdravljenje s hormonsko terapijo. Če težave ne izzvenijo, je seveda treba v zdravljenje vključiti še druge specialiste.
Grozdnata svetilka in maca
Obstaja veliko različnih nehormonskih preparatov, ki pomagajo lajšati težave v menopavzi. Grozdnata svetilka je rastlina, ki izvira iz Severne Amerike, njeno zdravilno moč so poznali že Indijanci. Maca je zdravilna južnoameriška korenina, znana tudi kot perujski ginseng, ki se tradicionalno uporablja za večjo moč, vzdržljivost in telesno pripravljenost, kot afrodiziak in pri zdravljenju slabokrvnosti.
*Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Aktivni & zdravi.
