NA ZDRAVJE

Ko nagajajo hormoni: pri ženskah se to dogaja v vseh življenjskih obdobjih

Če trpite zaradi neravnovesja, obiščite ginekologa ali endokrinologa, poudarja primarij Darija Strah, dr. med.
Fotografija: Menopavza nastaja zaradi usihanja delovanja jajčnikov. FOTO: Stefanamer/Getty Images
Odpri galerijo
Menopavza nastaja zaradi usihanja delovanja jajčnikov. FOTO: Stefanamer/Getty Images

Hormonska neravnovesja pri ženskah se pojavljajo v vseh njihovih življenjskih obdobjih, delimo pa jih na fiziološka in bolezenska. »Normalno je, da so na začetku pubertete menstruacije prvi dve leti neredne, da imajo mlada dekleta aknasto, mastno kožo, da imajo nihanje razpoloženja. Ni pa normalno, kadar menstruacije po tem obdobju izostanejo za več mesecev, da mlade ženske začnejo opažati povečano dlakavost po predelih, ki so tipični za moško poraščenost, da jim izpadajo lasje. Ves čas so utrujene, težko se zberejo. Navajajo nekontrolirano povečevanje telesne teže, opazijo, da se maščoba začne nabirati predvsem okoli trebuha. To ni več fiziološko. Menstruacije so zelo redke, velikokrat le nekajkrat na leto. Tehtnica pogosto pokaže več kot 100 kg, ko pa posameznica želi zanositi, izve, da je neplodna,« opisuje primarij Darija Strah, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Diagnostičnega centra Strah, eno od najpogostejših hormonskih neravnovesij pri ženskah v obdobju od 20. do 50. leta – sindrom policističnih jajčnikov. Ta prizadene približno 10 odstotkov žensk v rodnem obdobju, torej samo v Sloveniji okoli 40.000 žensk. Strahova dodaja, da se policistične jajčnike zelo dobro zdravi, ko se ob zdravniškem vodenju upošteva tudi obvezna prilagoditev načina življenja. »Zdrav življenjski slog zajema pravilno hranjenje in nujno gibanje, primerno količino spanja ter skrb za psihično zdravje,« pove.

Če menimo, da trpimo za hormonskim neravnovesjem, se je nujno posvetovati s strokovnjakom, poudarja Darija Strah. FOTO: osebni arhiv
Če menimo, da trpimo za hormonskim neravnovesjem, se je nujno posvetovati s strokovnjakom, poudarja Darija Strah. FOTO: osebni arhiv

Poleg sindroma policističnih jajčnikov v obdobju plodnosti so prisotna stanja, ko zaradi psihičnih težav, npr. bulimije, depresije ali anoreksije, menstruacije izginejo. »To hormonsko neravnovesje je velikokrat prisotno pri mladih zaradi pretreniranosti pri zelo aktivnih športnicah, ki ob tem seveda v telo vnašajo tako količinsko kot kakovostno neprimerno/nezadostno hrano. Zdravljenje tega stanja ne more temeljiti na dodajanju hormonov,« razloži.

V menopavzi jih lahko dodajamo

Tretje najbolj pomembno in pogosto pa je neravnovesje, ki nastaja zaradi usihanja delovanja jajčnikov. »To skusimo vse ženske, ki pridemo v obdobje perimenopavze. Obdobje, ki nastopi do sedem let pred menopavzo, je po značilnostih zelo podobno sindromu policističnih jajčnikov, vendar zaradi povsem drugih razlogov – usihanja plodnosti zaradi starosti. Tudi te ženske opazijo v začetku neredno perilo, začnejo se potiti, težko opravljajo svoje delo, so razdražljive, libido izginja. Opažajo naraščanje telesne teže, še posebno okoli trebuha, tožijo, da so ves čas napihnjene. Najpogostejši so krvavi izcedki, ki se navadno pojavljajo teden dni pred nastopom menstruacije, so črne barve, in brez dnevnih vložkov ne gre,« opisuje.

Prezgodnje usihanje jajčnika pa je bolezensko. »Takrat govorimo o prezgodnji ovarijski odpovedi, ki lahko nastopi kadar koli od 20. leta dalje. Med 30. in 40. letom je takih žensk odstotek. Kadar so zelo mlade, jih običajno najdemo prepozno. Vzrok lahko ostane neznan, bodisi genetika posameznice, jatrogeni vzroki ali okolje samo s svojimi hormonskimi motilci in toksičnim delovanjem na zarodne celice ženske,« pove.

V Sloveniji za policističnimi jajčniki trpi okoli 40.000 žensk. FOTO: Panuwat Dangsungnoen/Getty Images
V Sloveniji za policističnimi jajčniki trpi okoli 40.000 žensk. FOTO: Panuwat Dangsungnoen/Getty Images

Posledice hormonskega neravnovesja so lahko neplodnost pri mladih, pri starejših pa osteoporoza, ateroskleroza, debelost, metabolični sindrom. Ob tem so prisotne duševne motnje, anksioznost, depresija, nespečnost, navaja dr. Strahova. Če menimo, da trpimo za hormonskim neravnovesjem, je nujno obiskati ginekologa ali endokrinologa, poudarja dr. Strahova. Jemanje hormonov na svojo roko, kar je zadnja leta postalo popularno, denimo rastnih hormonov ali melatonina, močno odsvetuje. »Želja po večni mladosti lahko zaradi nestrokovnosti pripelje do resne bolezni. Glede spanja, ki ga lahko za krajše časovno obdobje uravnavamo z melatoninom, se pogovorimo z zdravnikom. Ljudje večinoma jemljejo melatonin v odmerku, ki ni pravi, in zato tudi ni dobrih rezultatov,« pravi. In še, da v menopavzi hormone lahko dodajamo. »Vendar prave, ki jih izberemo skupaj z zdravnikom. Vsaka ženska je svet zase in potrebuje druge hormone,« opozarja. Pri jemanju je nujna kontrola pri ginekologu enkrat na leto, treba se je gibati in kakovostno prehranjevati, poudarja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije