Čiste roke, manj bolezni: milimo vsaj 20 sekund in ne izpustimo nobenega predela
Vsi vemo, da so čiste roke pomemben dejavnik pri ohranjanju našega zdravja, a kljub temu to povsem običajno opravilo pogosto zanemarjamo. In tako tvegamo prenos mikroorganizmov na različne površine in druge ljudi ter širjenje nalezljivih bolezni, okužbe in celo zastrupitve. Današnji dan je namenjen ozaveščanju o pomenu higiene rok.
Ne pozabimo, marsikje po svetu topla voda in milo, za nas povsem samoumevni dobrini, nista vedno na voljo in je smrtnost zaradi okužb in bolezni, ki bi jih lahko preprečili s tako preprostim ukrepom, kot je umivanje rok, predvsem med najmlajšimi, še vedno zelo visoka.
Pogosto so usodni gripa in pljučnica in številna respiratorna obolenja, ki se tako zelo radi širijo prek neumitih rok, zato letošnji avtorji kampanje ozaveščanja poudarjajo skupna prizadevanja za zdravo prihodnost s čistimi rokami. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, si roke umijemo vsakokrat, kadar so vidno onesnažene ali mokre, med pripravo jedi in po njej, pred jedjo, preden koga hranimo, pred nego bolnika in po njej, pred oskrbo poškodovane kože in po njej, po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča, po smrkanju, kihanju, kašljanju, po dotikanju živali ali živalskih odpadkov, po dotikanju odpadkov in ob prihodu domov ter seveda vsakokrat, ko se nam to zdi potrebno glede na naša opravila. In ne le to, roke si moramo umiti pravilno, opozarjajo strokovnjaki z NIJZ, le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo, iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni in da z dotikanjem posameznih predelov telesa v telo ne zanesemo škodljivih mikroorganizmov.
Odrasli moramo biti pri umivanju rok zelo natančni, saj se otroci po nas zgledujejo in povzemajo naše vzorce vedenja. Roke pod toplo tekočo vodo najprej omočimo in tako odplaknemo kar precej mikroorganizmov s površine. Miljenje, ki sledi, je tako učinkovitejše. Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit. Pomembno je, da namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celotni površini dlani, hrbtišč, med prsti, konice prstov, ne pozabimo palcev, predelov pod nohti in zapestij.
Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo.
Roki milimo vsaj 20 sekund, tako da namilimo vse predele. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani, med prsti, posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje. Milo dobro speremo. Roke dobro osušimo; najbolje, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo ali s svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, zlasti če nismo doma.
Ne dotikamo se obraza
Kot sporočajo z NIJZ ob letošnjem svetovnem dnevu, sta temeljna elementa higiene rok umivanje in razkuževanje, pomembna pa sta tudi nedotikanje in vzdrževanje zdrave kože rok, poudarjajo. Z rokami, kot rečeno, lahko prenašamo povzročitelje različnih bolezni, ki na kožo rok zaidejo ob stiku z različnimi predeli našega telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami.
Milimo vsaj 20 sekund in ne izpustimo nobenega predela.
Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo predvsem ust, nosu ali oči, povzročitelje bolezni vnesemo v telo. Tako se lahko okužimo, zato je pomembno, da se z neumitimi ali nerazkuženimi rokami ne dotikamo obraza. Med pandemijo smo osvežili in utrdili znanje o higieni rok, a so se mnogi preveč opirali na razkuževanje in zanemarjali umivanje. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, je razkuževanje v splošnem učinkovitejše, a predvsem pri uničevanju nesporogenih bakterijskih vrst, umivanje pa mehanično odstrani tudi viruse in spore bakterij, ki so lahko odporne proti razkužilom.
