KREPI ORGANIZEM
Aromatični gomolj za močne kosti
Ima malo kalorij, a veliko hranil; gomoljna zelena odlično popestri jedilnik v jesensko-zimskem času, obenem pa krepi organizem in skrbi za boljšo odpornost.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Gomoljna zelena sicer ni najlepša na pogled, a vendarle velja za zelo cenjeno zelenjavo. Zgodovina te dvoletne rastline je zanimiva, v dobi Homerja je veljala za simbol lepote in veselja, v Rimu simbol zmage. Nekaterim je njen vonj neprijeten, okus surove je oster, kuhana pa je zelo prijetna in še zdravilna. Vsebuje vitamine A, B, C, E in K ter minerale kalij, natrij, kalcij, fosfor, železo, magnezij, je dober vir antioksidantov (lutein, zeaksantin), ki delujejo protivnetno, in vlaknin, a le malo maščob in kalorij.
Veliko zdravilnih snovi je v sveže iztisnjenem soku, ki je odličen proti protinu pa tudi revmi, pospešuje izločanje seča, izboljša kri in vpliva na prekrvitev organizma. Niža krvni tlak in nivo sladkorja pri diabetikih, varuje pred nastankom diabetesa tipa 2: študija, opravljena v osmih evropskih državah, je pokazala, da imajo ljudje, ki jedo več korenaste in gomoljaste zelenjave pa tudi zelene listnate zelenjave, pomembno nižje tveganje nastanka te bolezni.
Uživanje zelene pomaga pri napenjanju, slabem želodcu ter neješčnosti, saj spodbuja tek. Spodbuja prebavo in jo izboljšuje, blaži slab zadah, v raziskavah, opravljenih na živalih, se je izkazala za učinkovito pri nižanju holesterola. Tudi kosti nam bodo hvaležne za uživanje gomoljne zelene: vsebuje vitamin K, ki pospešuje absorpcijo kalcija in preprečuje izgubo kostne mase ter niža tveganje osteoporoze. Tisti, ki uživajo veliko vitamina K, imajo za 22 odstotkov nižje tveganje zlomov v primerjavi s tistimi, ki ga zaužijejo le malo.
Tekočino, v kateri jo kuhamo, nanesemo na lasišče, saj ga krepi, celo prhljaj naj bi odpravljala.
V prehrano je ni težko vključiti: pripravimo jo v juhi, kremni ali goveji, tudi v omaki oziroma prikuhi, iz nje lahko naredimo slasten pire kot iz krompirja, na primer, le da lahko zeleno jemo tudi surovo, zato je izvrstna kot hrustljava solata, lahko jo spečemo v pečici: v vseh primerih krepi organizem in nas varuje pred zbolevanjem. Pomaga tudi, kadar smo pod stresom: vitamini skupine B namreč umirjajo živčni sistem, uravnovešajo razpoloženje in prispevajo k boljšemu spancu pa tudi energijo vzdržujejo.
Veliko zdravilnih snovi je v sveže iztisnjenem soku, ki je odličen proti protinu pa tudi revmi, pospešuje izločanje seča, izboljša kri in vpliva na prekrvitev organizma. Niža krvni tlak in nivo sladkorja pri diabetikih, varuje pred nastankom diabetesa tipa 2: študija, opravljena v osmih evropskih državah, je pokazala, da imajo ljudje, ki jedo več korenaste in gomoljaste zelenjave pa tudi zelene listnate zelenjave, pomembno nižje tveganje nastanka te bolezni.
Tisti, ki uživajo veliko vitamina K, imajo za 22 odstotkov nižje tveganje zlomov.
Jemo laho tudi surovo. FOTO: Guliver/Getty Images
Tekočino, v kateri jo kuhamo, nanesemo na lasišče, saj ga krepi, celo prhljaj naj bi odpravljala.
V prehrano je ni težko vključiti: pripravimo jo v juhi, kremni ali goveji, tudi v omaki oziroma prikuhi, iz nje lahko naredimo slasten pire kot iz krompirja, na primer, le da lahko zeleno jemo tudi surovo, zato je izvrstna kot hrustljava solata, lahko jo spečemo v pečici: v vseh primerih krepi organizem in nas varuje pred zbolevanjem. Pomaga tudi, kadar smo pod stresom: vitamini skupine B namreč umirjajo živčni sistem, uravnovešajo razpoloženje in prispevajo k boljšemu spancu pa tudi energijo vzdržujejo.
