Kako nastane vremenska napoved in zakaj je pogosto netočna

Vreme je ena najbolj aktualnih dnevnih tem in velikokrat kroji tudi človeške usode. Pravilna vremenska prognoza lahko rešuje življenja, nepravilna pa lahko marsikomu pokvari dan. V Sloveniji se v zadnjem času pojavljajo predvsem ekstremno visoke temperature za ta letni čas, v januarju pa smo bili priče številnim nevšečnostim zaradi močnega vetra. Ste se kdaj vprašali, kako se napove vreme in zakaj prihaja do napačnih prognoz?

---

Preberite tudi: Uf, nore temperature: spomladi ponekod do 38 stopinj Celzija

---

Podatki, ki jih zbirajo vremenoslovci, so ključni za točne napovedi. Vse skupaj se generira ob pomoči moderne tehnologije, podatke obdelujejo superračunalniki. Najpomembnejši so temperature zraka, tlak, vlažnost in hitrost vetra. Podatki se zbirajo na globalni ravni, njihova obdelava pa nam ponuja vremenske napovedi.

Velika težava se pojavi pri obdelavi ogromnih količin podatkov, ki jih tudi najzmogljivejši računalniki ne zmorejo obdelati dovolj hitro, da bi bile napovedi še bolj točne. V Veliki Britaniji so pred nekaj dnevi objavili novico, da bodo investirali 1,4 milijarde evra za superračunalnik, ki jim bo služil pri napovedi vremena. 

Zakaj so napovedi netočne?

Naša atmosfera je tako zelo občutljiva, da lahko že najmanjše spremembe na morju vplivajo na vremensko sliko na celini. Atmosfera je širok in kompleksen del ozračja, ki ga je nemogoče natančno preučiti in napovedati njene spremembe. Tako je sedemdnevna napoved lahko popolnoma drugačna v zgolj nekaj urah. 

Vzrok je velika spremenljivost vremena, ki jo povzročajo planetarni ali rossbyjevi valovi. Ti so povezani s spremembami jakosti tlačnih tvorb (ciklonov in anticiklonov), ki odločilno vplivajo na vreme v srednjih geografskih širinah, zato je dolgoročna napoved tako težavna.