Bo tudi Trumpa prisilil k odstopu?

Na police ameriških knjigarn je ta teden prišla težko pričakovana knjiga slovitega novinarja Boba Woodwarda z naslovom Fear: Trump in the White House (Strah: Trump v Beli hiši), ki je bila uspešnica že pred začetkom prodaje. Američani so namreč samo v prvem dnevu prodaje pokupili 750.000 izvodov knjige, ki govori o delu in obnašanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter kaotičnih razmerah v Beli hiši. Še dobro, da je založba Simon & Schuster že vnaprej natisnila nekaj čez milijon izvodov. Ponatis sploh ni vprašanje, knjigo pa tudi že prevajajo.

Novinarska legenda

Bob Woodward, rojen 26. marca 1943, je živa legenda ameriškega političnega in raziskovalnega novinarstva. Svetovno slavo je doživel v sedemdesetih letih dvajstega stoletja, ko se je s kolegom Carlom Bernsteinom z Washington Posta lotil preiskave ozadja vloma v štab demokratske stranke 17. junija 1972 v Washingtonu v poslovni zgradbi Watergate. Drugo je zgodovina. Z Bernsteinom sta s pomočjo skrivnostnega vira, imenovanega Globoko grlo (po istoimenskem pornografskem filmu; tri desetletja pozneje se je razkrilo, da je šlo za namestnika direktorja zveznega preiskovalnega urada FBI Williama Marka Felta), razkrinkala politične umazane igre volilnega odbora republikanske stranke in jih objavljala v Washington Postu, leta 1974 pa združila v knjigi Vsi predsednikovi možje, po kateri so leta 1976 posneli tudi film z Robertom Redfordom in Dustinom Hoffmanom v vlogah Woodwarda in Bernsteina. Afera Watergate je odnesla tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, ki je poleti 1974 postal prvi in za zdaj edini ameriški predsednik, ki je odstopil s položaja.


Woodward, ki je v pestri karieri prejel vrsto najvišjih novinarskih priznanj, med njimi je kot del ekipe zaslužen za dve Pulitzerjevi nagradi za Washington Post, še vedno dela kot namestnik urednika in komentator pri Postu, doslej pa je napisal že 18 knjig po resničnih (političnih) dogodkih, med katerimi se jih je ducat uvrstilo na lestvico najbolje prodajanih knjig v ZDA. Njegovo pisanje o prejšnjem predsedniku ZDA Baracku Obami je pohvalil tudi Trump. Morda je Woodwarda še najbolje opisal nekdanji direktor centralne obveščevalne agencije Cia in bivši obrambni minister (v času Busheve in Obamove administracije) Robert Gates, ki je dejal, da bi ga rad imel v Cii: "Ima neverjetno sposobnost, da iz sicer popolnoma odgovornih ljudi izvleče stvari, o katerih ne bi smeli govoriti."

Lažnivi kljukec?

In prav to je mu je uspelo pri nabiranju materiala za knjigo o vladavini Donalda Trumpa, v kateri je ameriški predsednik in milijarder opisan kot popoln nepoznavalec politike, vzkipljiv in zaletav ter žaljiv do podrejenih, ki mu poskušajo na različne načine preprečiti, da bi storil kaj resnično škodljivega, menda tudi tako, da mu preprosto izmaknejo papirje s pisalne mize. Kar pa menda niti ni tako težko, saj da Trump sproti pozablja, kaj je govoril oziroma nad čim je bentil še prejšnji dan.
Bob Woodward je pred izidom knjige nastopil tudi kot gost v večerni pogovorni oddaji znanega TV-voditelja in satirika Stephena Colberta, ki je dejal, da bi se morala knjiga v bistvu začeti z zaključkom, v katerem piše o pripravah Donalda Trumpa in njegovega pravnega svetovalca Johna Dowda na morebitno zaslišanje pred posebnim tožilcem Robertom Muellerjem, ki preiskuje domnevno rusko vmešavanje v ameriške predsedniške volitve. Kakor piše Woodward, je Dowd sklenil, da Trump nikakor ne sme pričati, saj da je že na pripravah tako lagal in besnel, da je bilo jasno, da niti pod prisego ni sposoben govoriti resnice, pri čemer je Dowd menda uporabil frazo "disabled", ki ima tudi druge pomene, kot sta, denimo, hendikepiran in invaliden.


Woodward knjigo sklene nekako s temi besedami: "V vseh političnih protislovjih, umikanjih, zanikanjih, tvitih, prikrivanjih, vpitju o 'lažnih novicah' in ogorčenosti je Trump imel zelo pomemben problem – Dowd se ga še kako zaveda, a se ni mogel prisiliti, da bi rekel predsedniku, da je 'pof... lažnivec'." John Dowd se je že oglasil in zanikal, da bi Trumpa kdaj označil za lažnivca oziroma da bo končal v (zaporniškem) oranžnem pajacu, če bo res pričal, Woodwardovo knjigo pa je označil za "najnovejšo v neskončnem ciklu obtoževanj in napačnih razlaganj, ki temeljijo na anonimnih virih nezadovoljnežev".

Norišnica v Beli hiši

A to je le zaključek knjige, v kateri ne manjka sočnih podrobnosti o dogajanju v Beli hiši. Nekdanji gospodarski svetovalec Gary Cohn je pred Trumpom menda skril osnutek prekinitve prostotrgovinskega sporazuma z Južno Korejo, medtem ko si je glavni tajnik Bele hiše Rob Porter baje pogosto izmišljeval zakonske razloge, zakaj ne more izvršiti kakega Trumpovega ukaza. Oba sta pogosto zavlačevala s podpisom kakega dokumenta, ki da bi ZDA spravil v težave, dokler ni Trump pozabil nanj. Zdaj seveda zanikata vse tovrstne trditve.

Svoje (domnevne) besede o Trumpovem otročjem obnašanju zanikata tudi šef kabineta John Kelly in obrambni minister James Mattis. Slednji je menda dejal, da Trump stvari dojema kot peto- ali šestošolcec, ko so mu na seji sveta za nacionalno varnost poskušali razložiti, da so ameriški vojaki na Korejskem polotoku zato, da bi preprečili tretjo svetovno vojno. Kelly pa da je rekel, da je Bela hiša prava norišnica. "Trump je idiot. Nesmiselno ga je prepričevati o čemer koli. Utrgalo se mu je. V norišnici smo. Ne vem, zakaj smo sploh tukaj. To je najslabša služba, kar sem jih imel."

Trumpove žalitve

Donald Trump je znan po svojem ostrem jeziku. Kakor piše Bob Woodward, je pravosodnega ministra Jeffa Sessionsa označil za "duševno zaostalega" in "neumnega južnjaka", ki da ne bi mogel biti niti podeželski pravnik v Alabami. Nekdanjega šefa kabineta Reinca Priebusa je primerjal z "malo podgano", svojemu 80-letnemu ministru za trgovino Wilburju Rossu pa je dejal, da mu "ne zaupa, češ da so njegova najboljša leta že mimo".

Trumpovi sodelavci so menda komaj preprečili atentat na sirskega predsednika Bašarja El Asada, ki so mu pripisali odgovornost za kemični napad na civiliste aprila lani. Trump je tedaj menda popolnoma pobesnel in od obrambnega ministra Mattisa zahteval, naj ubijejo Asada in kar vse njegove sodelavce, vse skupaj pa pospremil s sočnimi pridevniki. Mattis je svojemu pomočniku tedaj baje na tiho dejal, da tega seveda ne bo storil.

Kaj je res in kaj ne?

Trump je knjigo o prvih 20 mesecih svoje vladavine že označil za "šalo, prevaro, zavajanje javnosti in kup laži" ter dodal, da bo kar sam napisal resnično knjigo. "To je še en napad name v seriji napadov, v katerih uporabljajo neimenovane in anonimne vire," je tvitnil in poudaril, da so svoje "citate" zanikali že tako rekoč vsi, ki nastopajo v knjigi.


BobWoodward pojasnjuje, da so mu številni viri že vnaprej povedali, da bodo po objavi knjige vse zanikali. Večkrat se je poskušal tudi sestati s Trumpom, a mu ni uspelo. Ko sta se s Trumpom kake tri tedne pred izidom knjige vendarle slišala po telefonu, mu je ta zatrjeval, da sploh ni vedel, da hoče govoriti z njim, njegovi sodelavci pa so odgovornost za nekomunikacijo prelagali drug na drugega. Kakor koli že, čeprav je Woodward predsedniku povedal, da ga knjiga ne kaže ravno v najlepši luči, sta se poslovila vljudno, seveda pa je Trump večkrat poudaril, da tako dobrega predsednika Amerika še ni imela.
"Ne lažem," je zatrdil Bob Woodward v pogovoru s Stephenom Colbertom. "Kakšen boj poteka v Ameriki, če ne politični boj? To je boj za resnico. Naredil sem svoje. To je najboljše poročanje, kar ga zmorem," je sklenil legendarni novinar.