V grob pokojnice položili kos govejega stegna (FOTO)
Odkritja lanskih izkopavanj v ljubljanskem Argentinskem parku so zdaj na ogled na razstavi v muzejski zakladnici v Mestnem muzeju Ljubljana, obiskovalci pa si jih lahko ogledajo do 8. oktobra 2023.
V omenjenem parku, med Štefanovo in Puharjevo ulico, so julija in avgusta 2022 potekale arheološke raziskave ob obnovi vročevodnega omrežja na tem območju. Odkrile so del severnega grobišča rimske Emone, ki se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celei (današnjemu Celju). Raziskanih je bilo 23 grobov iz rimskega časa, od tega 22 skeletnih in en domnevno žgan.
Poleg terenskih posnetkov izkopavanj lahko obiskovalci na tokratni razstavi v zakladnici Mestnega muzeja vidijo predmete iz dveh grobov, ki so ju arheologi poimenovali grob 1 in grob 2.
Prvi, izkopan le delno, spada v prvo polovico 2. stoletja, pojasni arheologinja: »V njem pokopana pokojnica je bila ob smrti starejša od 40 let. Pokopana je bila v leseni krsti, od katere je bilo ohranjenih 11 železnih žebljev. Nosila je zlate uhane, tik ob glavo pa ji je bila položena z vrezi, bunčicami in premazom okrašena keramična čaša za pitje, tako imenovana recijska čaša. Ob pogrebu je bila gotovo polna pijače. V Emoni so recijske čaše zelo redka najdba. Tako obliko čaš so prvotno izdelovali v provinci Reciji (del današnje Švice, Nemčije, Avstrije in Italije), od tam pa so jih izvažali v druge province. Posnetke teh čaš so izdelovale tudi lokalne delavnice; v eni od teh je bila izdelana tudi naša čaša. Poleg pijače, ki je bila v čaši, so pokojni v grob položili tudi hrano, kos govejega stegna.«
Vrča za vino in vodo
Grob 2 je najstarejši na tem najdišču, strokovnjaki ga postavljajo v čas od druge polovice 1. do prve polovice 2. stoletja. Presenetljiv je ne samo v kontekstu tega najdišča, ampak tudi širše, saj ob raziskavah niso našli ne skeletnih ne žganih ostankov pokojnika. Grob je bil urejen kot drugi grobovi tega časa: izkopana pravokotna jama, v katero so bili položeni pridatki, namenjeni pokojnemu, potem pa je bila jama zasuta s prstjo.
»V grobu 2 sta bila odkrita dva vrča za vodo ali vino, ena skodelica in ena čaša za pitje,« so odkrili po izkopavanjih. »Vse to je bilo izdelano iz keramike. Poleg pijače je bila v grob položena hrana, kos ledvenega dela mesa drobnice. Med keramične posode iz groba 2 spada krožnik z rdečim premazom. V sredini ima zrcaljen žig v obliki podplata, ki je slabo ohranjen, zato imena izdelovalca, ki se začne s črko M, ne moremo v celoti prebrati.«
Poleg posod za hrano in pijačo so bili v grob položeni štirje stekleni balzamariji. Trije so bili ob odkritju v celoti ohranjeni. V teh steklenih posodicah, zaprtih z zamaški iz organskih materialov, so v grob položili dišave in mazila. V grobu 2 je bilo odkritih pet žebljev, verjetno od nekega lesenega predmeta ali konstrukcije.
Dr. Bernarda Županek, avtorica razstave, muzejska svetnica in kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana, je povedala, da v Argentinskem parku odkriti del severnega grobišča Emone ni prinesel epohalnih odkritji, ki bi spremenili zgodovino Emone: »Povsem izjemno pa je odkritje groba, v katerem ni bilo nobenih ostankov pokojnika. Tovrstni grobovi iz rimskega časa so sicer poznani, vendar redki, še redkeje pa so sodobno in temeljito arheološko raziskani.«
Ob tem so se strokovnjaki vprašali, ali je grob 2 kenotaf. To je izraz za prazen, simboličen grob ali nagrobni spomenik, postavljen v spomin posamezniku, ki je umrl drugje, bodisi nekje daleč ali neznano kje. Lahko je tudi skupinski: primer je kenotaf padlim v vojni za Slovenijo leta 1991, postavljen na ljubljanskih Žalah. Beseda izhaja iz grške besede kenotaphion, »prazen grob«. Zgodnji kenotafi so znani iz stare Grčije in Egipta ter severne Evrope. Povezani so z verjetjem, da pokojni ne bo počival v miru, če ne bo pravilno pokopan.
