Teja je postala nova kraljica češenj

VELIKE BRUSNICE – Vasica ob vznožju Gorjancev je že od nekdaj znana po češnjah brusniških hrustavkah, katerih glas se je nekoč širil vse do cesarjevega dvora na Dunaju. Znane pa so tudi po tradicionalnem prazniku češenj, katerega korenine segajo še v čase pred drugo svetovno vojno, zato velja njihov praznik za eno najstarejših prireditev na Dolenjskem in v Sloveniji.


Minula sobota je bila torej v Velikih Brusnicah v znamenju češenj. Začelo se je s prodajo češenj in češnjevih dobrot, razstavo ročnih del in dobrot gospodinj, ki so ustvarile prave kulinarične umetnine, nadaljevalo se je z veselico in prijetnim druženjem, vrhunec večera pa je bil seveda izbor nove kraljice češenj. Brusniška hrustavka je tako cenjena, ker je bolj trpežna kot druge sorte, gniloba ji ne pride do živega, škropiti je ni treba, zelo odporna je tudi proti vremenskim nevšečnostim. Ugaja ji peščena in zračna zemlja, kakršna je na območju Brusnic in okolice.


»Brusniška hrustavka je tudi za spoznanje manj sladka, je bolj temna in manj debela, ima dolge peclje, tanko kožico in tanko koščico, črvički jo napadejo pozneje kot druge sorte,« je nekaj prednosti tega sladkega sadeža strnil Franc Bojanc, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Brusnice. Prav gasilci so tisti, ki držijo v rokah vse niti organizacije prireditve, katere namen sta promocija češenj in nadaljevanje tradicije ter prizadevanj njihovih prednikov.


Še pred vojno je bilo pri vsaki hiši v Brusnicah ter okolici po več češnjevih dreves, skupaj naj bi jih bilo v širši okolici celo 4000, a po vojni so drevesa zaradi starosti propadala, ljudje pa nasadov niso obnavljali. A zdaj se je trend obrnil v pozitivno smer, tudi po zaslugi domačih gasilcev, ki vneto pripravljajo svoj praznik češenj, ki je vsekakor najboljša promocija avtohtone hrustavke.


»Danes je na območju krajevne skupnosti gotovo čez 1800 dreves, vsa niso avtohtone brusniške hrustavke, a zdaj domačini sadijo le to. Krajevna skupnost Brusnice pri tem pomaga tudi finančno, saj ljudem, ki sodelujejo na prazniku, podarijo sadiko, tako jih letno zasadimo 100,« pravi Bojanc, a težava je, da trenutno ponudba sadik še ne sledi povpraševanju. V certifikatu, ki so ga Brusničani dobili leta 2014, zanj pa so imeli gotovo največ zaslug domačina Jože Ban in Tone Deželan ter Zavod za turizem Novo mesto s takratnim direktorjem Ivom Kuljajem, je namreč zapisano, da lahko drevesa razmnožujeta Drevesnica Barbo in Kmetijska šola Grm. »Po sadikah brusniške hrustavke sprašujejo ljudje iz vseh koncev Slovenije in prihodnje leto jih bo na voljo zagotovo še več,« napoveduje Bojanc.


Seveda je bil vrhunec sobotnega praznika izbor kraljice češenj, ki jo izbirajo od leta 1996. Dekleta so se najprej sproščeno pogovorila s šestimi člani komisije, pred publiko pa so morale povedati, kako bi dan preživele brez sodobne tehnike. In prve tri? Kraljica je postala Teja Črnugelj iz Velikih Brusnic, 18-letna dijakinja srednje kozmetične šole, prva spremljevalka je Mateja Železnik iz Malih Brusnic, druga spremljevalka pa Katja Kobe z Jugorja. »V vseh letih, odkar izbiramo kraljico češenj, se je prvič zgodilo, da so vse prve tri Podgorke,« je zadovoljen Roman Hudoklin, ki vsako leto bdi nad izborom kraljice.


Sicer pa gasilci razmišljajo, da bodo prihodnje leto praznik znova obogatili s povorko, ki bo toliko lepša že zato, ker bo potekala po obnovljeni cesti skozi vas.