Luka Mesec potarnal: Kredit in stroški mi poberejo 40 odstotkov poslanske plače
V studiu Radia Prvi so se še drugič v tej kampanji soočili predstavniki parlamentarnih političnih strank. Marka Pogačnika (SDS), Milana M. Cvikla (SD), Marka Balažica (Povežimo Slovenijo), Alenko Bratušek (SAB), Jerneja Vrtovca (NSi), Branka Goluboviča (LMŠ), Luka Mesca (Levica), Brigito Čokl (Desus), Roberta Polnarja (SNS) in Dejana Podgorška (Naša dežela). Na soočenje parlamentarnih strank so na RTV prvič tudi povabili predstavnika Gibanja Svoboda, saj je upravno sodišče ugodili gibanju in izdalo začasno odredbo, po kateri priznava stranki status parlamentarne stranke in ji tako omogoča sodelovanje na soočenjih parlamentarnih strank. A ker je odločitev čisto sveža, niso mogli pravočasno najti predstavnika, ki bi nastopil na soočenju.
Glavna vprašanja, na katera sta gostitelja Maja Derčar in Luka Robida skušala dobiti odgovore, so bila, kako blažiti gospodarske posledice vojne pri nas, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in ob tem ohraniti zdrave javne finance. Voditelja sta v prvem krogu zastavila različna finančno-ekonomska vprašanja, v nadaljevanju pa so odgovarjali na isto vprašanje, o socialni kapici.
V kakšnem stanju so državne finance?
Pogačnik je na vprašanje, ali bi se v prihodnje zavezali v k izvedbi manj priljubljenih sprememb odvrnil, da je SDS obljubil, da bo znižal davke, in da je to naredil. »Pomembno je, da imajo državljani boljše plače, a ne na račun podjetij.« Prepričan je, da so finance zdrave in da je pomembno, da se ohranjajo delovna mesta. Ocenjuje, da je Slovenija med najuspešnejšimi v EU in da imamo po zaslugi covidnih ukrepov eno najnižjih brezposelnosti v zgodovini.
Cvikl je odgovarjal o zaposlovanju in drugače od Pogačnika pravi, da javne finance niso v dobrem stanju. »Slovenija se mora odločiti, od česa bo živela v prihodnosti.« Po njegovem je treba spremeniti davčno okolje in obdavčiti premoženje.
Balažic je na vprašanje, ali tudi v prihodnjem mandatu načrtujejo novo zadolževanje in deljenje bombončkov, odvrnil, da denar, ki je bil vložen v času epidemije v ljudi, prinaša rezultate. »Smo na področju, ko se moramo odločiti, kaj bomo počeli sami s seboj. Zadolževalo se je zaradi epidemičnih ukrepov, zato vemo, da to ne bo šlo več naprej tako.« Dodal je še, da smo se na trgu zadolževali ceneje, kot bi se pri Evropski centralni banki.
Da je Slovenija v slabem finančnem položaju, pravi tudi Bratuškova. Izpostavila je, da bo treba po odhodu te vlade rešiti finančni primanjkljaj. Pravi, da smo pod povprečjem evropskega strukturnega primanjkljaja.
Vrtovec meni, da imajo ljudje zaradi vladnih ukrepov več denarja in da lahko več potrošijo, kar pomeni, da se ta denar dobi nazaj v blagajno.
Golubovič pa je spregovoril o povprečninah in dejal, da se strinjajo, da bi občine na ta način dobile več sredstev. »Ta vlada igra slab rokenrol s financami. Kljub tveganjem v tujini to nadaljuje. Ta vlada je znižala prihodke iz dohodnine in iz dohodnine se financirajo občine.«
Mesec o svoji plači in plači svojih vrstnikov
V Levici se veliko ukvarjajo s tem, kako obdavčiti velike in manjše nepremičnine. Mesec je na vprašanje, ali se zavedajo, da bi s tem predlogom najbolj prizadeli tiste na podeželju, ker je tam veliko velikih in praznih nepremičnin, dejal, da je predlog obdavčitve del njihovega predloga, ki je del paketa o stanovanjski politiki, ta pa je ena izmed najbolj zanemarjenih. Ob tem je potarnal, s kakšnimi težavami se kljub poslanski plači ubada sam: »Imam poslansko plačo, pa mi kredit in stroški poberejo približno 40 odstotkov neto dohodka, ne vem, kdo iz moje generacije si lahko to privošči.« Dejal je še, da se zavzemajo, da se zgradi 30.000 stanovanj, da se uredi mobilizacija prihrankov slovenskih gospodinjstev pri slovenskih davkih in da je treba z davki spodbuditi, da se začnejo stanovanja oddajati. »Nimamo magične palčke, da bi povišali plače, lahko pa znižamo stroške življenja. Nekateri mladi plačujejo vrtec 400 evrov in 800 ali 900 evrov samo, da imajo streho nad glavo.«
Čoklova je odgovorila na vprašanje, kakšni so pogoji za pokojninsko stabilizacijo. Dejala je, da je stabilnost pokojninske blagajne temeljni vir za stabilnost pokojninske populacije. »Agenda, da se ustanovi demografski sklad, je zamujena, saj je premoženja premalo. Pokojninska blagajna ne bo mogla kriti vseh pokojnin starajoče populacije, premalo pozornosti se polagalo na drugi steber in je teh vplačil premalo.«
Kakšna so stališča strank do uvedbe socialne kapice?
Mnenja parlamentarnih strank so si različna tudi glede uvedbe socialne oz. razvojne kapice. Izkazalo se je, da jo koalicijske stranke podpirajo, medtem ko so trenutno mnenja v opozicijskih strankah deljena. Nekateri jo kategorično zavračajo, drugi pa bi se o tem pogajali oz. puščajo odprta vrata.
Čoklova je dejala, da je ne podpirajo na področju zdravstva, ker je ta univerzalna pravica, ker je zdravstvo univerzalna pravica in naj bo zagotovljeno vsem.
Mesec je dejal: »Ne! Temu smo zelo nenaklonjeni. Menedžerska elita, ki že danes služi neprimerno več od drugih, bi svoje plače na račun državne blagajne še povečala.«
Golubovič je dejal, da so se o tem pripravljeni pogovarjati, da pa je za LMŠ ključno, da se o tem in razbremenitvi plač za srednji razred pogovarjajo v okviru celovite davčne reforme, ne parcialno.
Podgoršek je dejal, da v Naši deželi podpirajo uvedbo socialne kapice. S tem bi po njegovem mnenju privabili mlade tuje strokovnjake in zagotovili, da naši strokovnjaki ne bi odhajali v tujino zaradi boljših plač, ker je njihova plača v Sloveniji preveč obremenjena.
Vrtovec pravi, da je to nujen ukrep, če želimo biti razvojna država, če želimo doma imeti sposobne kadre.
Predlog podpirajo tudi v stranki Povežimo Slovenijo. »Podpiramo politiko davčnih razbremenitev. Konkurenčni smo pri nižjih plačah, pri višjih pa ne.«
Pogačnik je dejal: »Podpiramo kapico z mejo 6000. S tem bomo dobili večje prihodke in razvoj gospodarstva. Slovenija je ena redkih držav, ki te kapice nima.«
Absolutno proti kapici pa so v SNS. Polnar je dejal, da je bila kapica eden od členov predvidenega zakona o debirokratizaciji. »Kot predsednik odbora za finance sem se izrazito angažiral, da bi bilo to izbrisano, in to mi je tudi uspelo, na kar sem ponosen. Absolutno ne.«
Cvikl je kapico opisal kot kapitalsko kučmo in dejal, da je ne podpirajo, so pa v SD za dogovor, da kdor ima več, naj tudi več prispeva. »Celovita davčna reforma, hkratna razbremenitev srednjega razreda in seveda dogovor o tem, da bomo pričeli obdavčevati tudi to, česar v Sloveniji ne obdavčujemo. Da bi bili na primerljivi evropski ravni in strukturi.«
Bratuškova je proti socialni kapici, ker javnofinančna situacija tega v tem trenutku ne dopušča. »Sem povedala: 6,2 odstotka strukturnega primanjkljaja nas daje v družbo najslabših in še dodatno zniževanje prihodkov bi lahko pomenilo uvajanje šolnin, poseganje v zdravstvo, zmanjševanje porodniških nadomestil …«
Energetski pekel in kakšna je naša prihodnost
Glede na energetsko krizo, v kateri se je po vojni v Ukrajini, znašla EU in z njo tudi Slovenija, so predstavniki strank govorili o tem, kakšna je naša energetska prihodnost.
Infrastrukturni minister Vrtovec je dejal, da pogovori s Hrvaško o uporabi plinskega terminala na Krku dobro potekajo. Če bi kombinirali s terminali v Italiji, bi lahko poskrbeli za tretjino plina, ki ga naša država potrebuje. Je pa še dejal, da mir nima cene in da moramo varovati človekove pravice in otroke, ki da umirajo pod streli ruskih agresorjev.
Polnar pravi, da bi se Evropa lahko otresla ruskega plina, kot potencialen vir omenja Alžirijo in Bližnji vzhod. Je pa izpostavil, da bo glavno vprašanje: ali lahko Rusija zdrži brez plinskih prihodkov ali Evropa brez ruskega plina?
Mesec meni, da moramo poiskati alternativo ruskemu plinu, še posebej pa je izpostavil odvisnost od fosilnih goriv, ki bi se jih po njegovem morali znebiti, a kako, ne ve, saj je državni proračun v razsulu.
Golubovič pravi, da se LMŠ zavzema za drugi blok krške jedrske elektrarne in v aktivacijo potencialnih obnovljivih virov.
Pogačnik je izpostavil subvencioniranje sočnih elektrarn in toplotnih črpalk. Kakšna je naša energetska prihodnost, ni odgovoril, je pa dejal, da je vlada dobro ravnala v tej energetski krizi.
Cvikl je na vprašanje o opuščanju premoga dejal, da je tukaj vprašanje pravičnega prehoda in da so pripravili akcijski načrt, kako rešiti energetsko in prehransko krizo. Rekel je še, da smo trenutno v energetskem peklu.
Balažic je spomnil, da je obdelava biomase zelo napredovala in da je treba vključiti še več vetra, več sonca, pa tudi mikrohidroelektrarne, ki so po njegovem mnenju prejele premalo pozornosti.
Bratuškova je na vprašanja o maržah glede pogonskih goriv odgovorila, da pri nas trg naftnih derivatov ne deluje, da so se prodajalci očitno dogovorili in da so šle marže s sedmih na 13 odstotkov.
Čoklova je izpostavila, da ukrepi in energetski boni niso bili zadosten ukrep, še najmanj pa dolgoročen, saj ne blažijo socialnih stisk starejših, ki živijo v starih in energetsko potratnih hišah.
Podgoršek pa meni, da bi morali bolje izkoriščati termalno energijo.
