Sedem ministrov Roberta Goloba jih je dobilo po prstih

»Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila prekrškovne postopke, ki jih je zoper sedem ministrov vodila zaradi nepravočasnega poročanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja. V vseh sedmih postopkih, ki so pravnomočno zaključeni, je komisija ministrom izdala opomin,« so danes sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). 

Postopek je komisija začela maja 2023, potem ko so prejeli novinarska vprašanja o tem, da nekateri ministri aktualne vlade niso poročali o subjektih, za katere v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) veljajo omejitve poslovanja.

Kateri ministri so se znašli pod lupo KPK

KPK je preverila, ali so funkcionarji poročali o povezavah s konkretnimi pravnimi subjekti. Funkcionarji namreč morajo o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja, seznaniti organ, pri katerem opravljajo funkcijo, saj ta organ s temi subjekti ne sme poslovati (oziroma lahko posluje le v določenih okoliščinah). Organ nato komisiji posreduje seznam subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja.

»Na podlagi odgovorov ministrstev in vladnega urada, da funkcionarji o konkretnih subjektih niso poročali, je komisija uvedla prekrškovne postopke zoper sedem ministrov: Mateja Arčona, Tanjo Fajon, Boštjana Poklukarja, Emilijo Stojmenovo Duh in Dominiko Švarc Pipan ter takratna ministra Sanjo Ajanović Hovnik in Danijela Bešiča Loredana. V prekrškovnih postopkih je ugotovila, da so navedeni ministri kršili šesti odstavek 35. člena ZIntPK, v skladu s katerim morajo organu, pri katerem opravljajo funkcijo (torej ministrstvu oziroma uradu), v enem mesecu po nastopu funkcije oziroma nato najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi poročati o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja.«

Poročanje se nanaša na subjekte, v katerih so sami ali njihovi družinski člani:

• udeleženi kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik,
• neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot petodstotnem deležu udeleženi pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

Zakaj je opomin dovoljšnja kazen

»Komisija je vsem kršiteljem ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja ter načela sorazmernosti izrekla prekrškovno sankcijo opomin, saj zakon o prekrških določa, da se ta lahko izreče, če je storilec pred izdajo odločbe predpisano obveznost izpolnil. Obveznost poročanja organom, pri katerem opravljajo (so opravljali) funkcijo, so namreč vsi funkcionarji naknadno izpolnili,« so še sporočili iz KPK.