VASALOPPET

Ribniški himalajec na najstarejšem teku na svetu (FOTO)

Tek na smučeh Vasaloppet uspešno končala tudi Anton Perhaj in Ludvik Peterlin iz dežele suhe robe.
Fotografija: Tone in Ludvik v cilju
Odpri galerijo
Tone in Ludvik v cilju

Ni natančnih podatkov, ali se je Ribničan Urban »križem svajt podajal pa sujo ruobo ponujal« tudi na daljnem severu evropske celine, je pa s krošnjo in kanonom na ramenih oziroma potujočo trgovino stopil tam blizu.

Z leve: Janez Lovšin, Benjamin Henigman, Tone Perhaj, Ludvik Peterlin in Cerkničan Srečko Glažek, ki je leta 1995 ogrel Ribničane za nastope. Teka se je udeležil tudi letos. Foto: Milan Glavonjić
Z leve: Janez Lovšin, Benjamin Henigman, Tone Perhaj, Ludvik Peterlin in Cerkničan Srečko Glažek, ki je leta 1995 ogrel Ribničane za nastope. Teka se je udeležil tudi letos. Foto: Milan Glavonjić

Pronicljiv, humoren, včasih tudi zbadljiv, je bil povsod dobrodošel gost. Časi se spreminjajo, tudi pri suhorobarjih, ki vrline prednikov na svoj način od leta 1995 severnim narodom podajajo tako, da namesto »ruobe uska suorte, da si jo ranku zmislit muorte«, bukovo leskovo deželo predstavljajo kot tekači na smučeh. V domovini tega nacionalnega športa, na Švedskem.

Tam so med mesti Sälen in Mora na severozahodu Dalarne pred natanko sto leti na 90-kilometrski progi pripravili prvi tek Vasaloppet, ki je hkrati najstarejši tek na smučeh na svetu. Kraljevska panoga vzdržljivosti in pogumnosti je letošnjo pomlad privabila več kot 16 tisoč udeležencev, tudi 20 Slovencev. Med njimi sta se odlično odrezala Ribničana Anton Perhaj in Ludvik Peterlin. Razgibano progo sta pretekla brez težav in pomislekov, da bi odstopila, z visokimi uvrstitvami v svojih skupinah.

»Vzhičena sva bila od sreče ob prečkanju ciljne črte. Potočila tudi solze. Šla bi še in še naprej, takšen je bil občutek. Res sva lahko ponosna, da nama je uspelo,« sta dejala Ludvik, ki se je teka udeležil četrtič, in Tone, ki je tekel trikrat. Po vrnitvi domov so jima v Slatniku pripravili prisrčen sprejem.

Gneča pred startom Fotografiji: Osebni arhiv
Gneča pred startom Fotografiji: Osebni arhiv

Klena suhorobarja sta vsestranska rekreativna športnika. Ludvik je vnet ekstremni kolesar in tekač, Tone pa zaprisežen planinec, ki je oktobra 2008 uresničil himalajske sanje, ko se je povzpel na 8021 m visoko goro Čo Oju, takrat se je pri sestopu žal smrtno ponesrečil Ljubljančan Miha Valič. Tone je naskočil tudi nekaj evropskih štiritisočakov, odlično se znajde pod košarkarskimi obroči, vneto vrti pedala. »Da bi bila kos drugim na največjem teku, ki ga pripravljajo na zemeljski obli, sva morala nabirati dolgo kilometrino,« sta poudarila.

Tone je med drugim od novembra v popoldanskih urah kar 115-krat osvojil Sv. Ano, Ludvik pa je pogosto hitel do najvišje vzpetine nad vasjo Slatnik, v smeri Sinovice. Ker snega v Ribniški dolini in na Bloški planoti letos ni bilo toliko, sta del tekaških priprav opravila v Ratečah.

»Kako vse to združujem, usklajujem? Zelo je naporno, saj tega doma nekako ne razumejo (smeh). In še ne vedo, da se bom morda skupaj s prijatelji iz Velikih Lašč letos s kolesom odpravil v Albanijo,« je načrte razkril Tone, Ludvik pa bo zaloge kondicije nabiral v domačih krajih. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije