Predsednik Uefe Aleksander Čeferin poziva Slovence k enotnosti

V Klubu Cankarjevega doma je potekala že 32. podelitev Delove osebnosti leta. Pod gala prireditev se je podpisal in jo iz ozadja uspešno vodil režiser Matej Filipčič. Ta je z roko jasno pokazal tudi, kdaj naj na oder stopi voditelj Boštjan Romih, prišel pa je lahko šele po tistem, ko se je 40 povabljencev pojavilo v dvorani in zasedlo svoja mesta. Med njimi je luč najmočneje sijala seveda tudi na 10 nominirancev za Delovo osebnost leta 2021.

Ta je bila prvič razglašena že konec leta 1990, ko so se na Delu odločili, da bodo ponudili bralcem priložnost ter jih povprašali, kdo si zasluži to čast, z dodanim pojasnilom, da ni nujno, da je politik. Kljub temu so bralci že takrat izbrali Milana Kučana, ki je v bitki za osebnost leta premagal predvsem politike, Janeza Drnovška, Lojzeta Peterleta, Jožeta Pučnika, Janeza Janšo ... Njegova velika prednost je že tedaj nakazala, da bo Delova lovorika v njegovi družbi še vrsto let, saj je bil pozneje izbran kar osemkrat!

Leta 2007 je uredništvo prvič izbralo deseterico kandidatov, končni izbor pa prepustilo bralcem. Na ta način so bile izbrane osebnosti z različnih področij, z Delovo titulo pa so se povezali različni poklici in dosežki, pogumne odločitve, pionirski koraki, širokosrčnost, ki so jo občutile množice. Leta 2007 je zmagal Borut Geršak, ki je uspešno izvedel prvo endoskopsko operacijo na srcu, v naslednjih letih metalec kladiva Primož Kozmus, zdravnik Erik Brecelj, pisatelj Boris Pahor, podjetnik Ivo Boscarol, sledilo je obdobje humanitarcev in prostovoljcev, ko so bili za osebnost leta izbrani Ana Lukner, Anita Ogulin, gasilci, Jure Poglajen, Milan Jakopovič, nato jezikoslovec Kozma Ahačič, kirurga Uroš Ahčan in Vojko Didanovič, dolgoletni direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič, lani je bil to epidemiolog Mario Fafangel.

Deset nominirancev

Deseterico nominirancev za 32. Delovo osebnost so tokrat sestavljali: Aleksander Čeferin, predsednik Evropske nogometne zveze, Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije in redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu, Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na infekcijski kliniki UKC Ljubljana in izredni profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, Nika Kovač, antropologinja, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec, Ema Kugler, režiserka, scenaristka in multimedijska ustvarjalka simbolnih prostorov, Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra v UKC Ljubljana, Barbara Štrukelj, dolgoletna odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije (STA), Tadej Pogačar, zmagovalec kolesarske dirke po Franciji in bronasti olimpijec, Samo Zver, zdravnik, profesor in predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. Šlo je za zares izbrano druščino, v kateri bi bil lahko vsakdo zmagovalec in ki jo je direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič opisal v naslednjih petih besedah: zaupanje, spoštljivost, odgovornost, odločnost, profesionalnost. Vse to premorejo.

In kaj si je cenjeni gospodarstvenik zaželel za leto 2022? »Spodbujanje družbene enakopravnosti, politične stabilnosti, gospodarskega razvoja, kulturnega razcveta in poenotenja naše skupnosti,« je namreč poudaril v izbranem krogu ljudi, ki so družno premišljevali o upanju, upanju na boljše. K čemur se je pridružil tudi nekdanji predsednik Republike Slovenije: »Upam, da bo leto 2022 zmagovito in neprimerno bolj prijazno!« Zaznati je bilo, da Milan Kučan z lanskim letom ni bil ravno zadovoljen. »Kljub nekaterim dosežkom, na katere smo lahko ponosni, smo njegov konec dočakali kot močno raztreščena družba s komaj verjetno množino medsebojnega nezaupanja, dvomov o znanosti ... Na žalost tudi z vse bolj odklonilnim odnosom do politike, pa čeprav je to tista človekova dejavnost, ki bi morala skrbeti za javno in za naše skupno dobro.« Razloge za takšno stanje vidi v negotovosti, »ki sta jo prinašala na eni strani virus in na drugi ukrepanje, kakršnega se je v zavetrju epidemije lotevala vlada, zato da bi uresničila svoje prikrite politične in ideološke načrte«.

Slavnostni govornik je sicer izpostavil, da ima takšne osebnosti, ki močno odstopajo od povprečja, resda vsaka družba, da pa so prav ti izbranci še posebno dragoceni, kadar se družbene vezi trgajo in svojo moč izgubljajo vrednote, ki so temelj notranje povezanosti družbe, njene trdnosti in solidarnosti.

Uspešni, če smo enotni

»Sam sem jo dobil že večkrat in prav na vsako Delovo osebnost leta sem izjemno ponosen!« je še dejal Kučan, že v naslednjem trenutku pa je najbolj vpliven Slovenec ta hip v svetu iz Petričevih rok ter odgovornega urednika Dela in Slovenskih novic Bojana Budje prejel svojo prvo. Delova osebnost leta 2021 je postal – Aleksander Čeferin!

Na dejstva, da je aprila 2021 z bliskovito akcijo zatrl načrt bogatejših klubov, ki so želeli z ustanovitvijo superlige sesuti evropski model športa, da je poenotil Evropo in dvignil na noge njene najvidnejše politike, da je večkrat v preteklem letu izpostavil tudi nevarnost razgretih političnih strasti v domovini in javno opozoril pred razgradnjo pravne države, da je uspešno zbiral sredstva za projekt Botrstvo, za projekt športnikom iz socialno ogroženih družin, ter da je bil pobudnik akcije, s katero je Uefa pomagala ljudem, ujetim med belorusko-poljsko mejo, in jih je tam tudi obiskal, je Čeferin samo skromno odvrnil: »To priznanje bi lahko dobil popolnoma vsak, zato sem prav ponosen, da sem v tako odlični družbi!«

Nakar je samo še sklenil: »V novem letu si želim, da se znebimo tega virusa ter da se znebimo tudi vsega in vseh, ki se hranijo s tem, da smo skregani, ki nas kregajo, žalijo, ponižujejo in nas ne poslušajo. Slovenci smo lahko uspešni le, če smo enotni!«