Poslanci sprejeli etični kodeks, Jelinčič nezadovoljen
V SNS so bili proti, Levica se je pa vzdržala.
Odpri galerijo
Zmago Jelinčič ni podprl kodeksa. FOTO: Voranc Vogel
Kolegij predsednika DZ je na današnji seji sprejel etični kodeks za poslance. Zanj so glasovali v SDS, SMC, LMŠ, SD, NSi, SAB in Desus, proti so bili v SNS, medtem ko so se v Levici vzdržali. Poslanci so ob sprejemu ugotavljali, da kodeks ne bo samodejno izboljšal ugleda DZ, ampak ga lahko izboljšajo le sami.
Kot je ob predstavitvi predloga kodeksa pred enim tednom povedal predsednik DZ Igor Zorčič, je ta »skupek načel in pravil, ki se jih morajo poslanke in poslanci držati zato, da krepijo ugled DZ, njegovo integriteto in zaupanje v njihovo lastno delo«. Tudi danes je spomnil, da nobeni od sestav DZ od leta 1993, ko se je prvič pojavila pobuda za kodeks, tega do danes ni uspelo sprejeti.
Besedilo kodeksa, ki so ga predlagali poslanci SMC, LMŠ, SD, NSi, SAB, Desus in narodnih skupnosti, po Zorčičevih besedah temelji na petih načelih: ugled in integriteta, lojalnost, pravičnost in poštenost, odgovornost (tudi okoljska) ter dostojnost in spoštljivost.
Zorčič je prepričan, da bo do konca mandata marsikdaj prišlo do obravnave teh načel. Učinkovitost kodeksa in tudi to, kaj ta načela prinašajo v praksi, pa bodo po Zorčičevih navedbah na koncu ocenili na podlagi posameznih obravnavanih primerov.
Kodeks določa, da če nekdo oceni, da je prišlo do kršitve poslanske etike, poda pobudo predsedniku ali podpredsedniku DZ, da o tem odloča kolegij predsednika DZ. Za sklep o kršitvi kodeksa je potrebna dvotretjinska večina članov, s prav tako večino pa kolegij odloči o izreku sankcije. V primeru manjše kršitve izreče opomin poslancu brez javne objave, v primeru hujše kršitve opomin z objavo na spletni strani DZ, v primeru ponavljanja hujše kršitve pa opomin z objavo na spletni strani DZ in razglasitvijo kršitve na naslednji seji DZ.
Jože Tanko (SDS) je v današnji razpravi povedal, da kodeksu ni naklonjen. »Vse, kar piše v njem, imamo pokrito z zakonom: z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter kazenskim zakonikom. Imamo tudi poslovnik DZ. Če ga uporabljamo, kodeksa ne potrebujemo.« Dejal je, da bo kodeks prinesel poslabšanje dela DZ, saj težav ne bodo reševali sproti, ampak z zamikom na kolegiju DZ. Kljub temu je Alenka Jeraj napovedala, da bodo v SDS kodeks podprli. Da je kodeks neumnost, meni Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS). »Kot kaže, v DZ ne bomo smeli več delati in govoriti, kot želimo. Bistvo poslanca pa je, da pove tisto, kar mu naročijo volivci.«
»Če bomo ravnali, kot je zapisano, ne vidim razloga, da kodeksa ne bi sprejeli. Dejstvo je, da se vsake toliko časa v tej hiši pojavi kakšen izpad, zato je prav, da imamo vzvod, da se do tega opredelimo,« pravi Zorčič (SMC). »Kodeks ne bo prinesel revolucije, tudi ugleda DZ ne bo izboljšal, bo pa kot vsak kodeks nekakšna zaveza k samoomejevanju tistih, ki ga bomo sprejeli,« je dejala Maša Kociper (SAB).
Jožef Horvat (NSi) se je strinjal s tistimi, ki menijo, da ugled DZ ustvarjajo poslanci sami. »In dokler se bomo med sabo zmerjali s kriminalci, lopovi in kradljivci, je razumljivo, da bodo ljudje menili, da smo takšni.«
Ivan Hršak (Desus) je bil konkretno kritičen do poslanca Levice Mihe Kordiša. »Njegov primer je nekaj, kar se v zgodovini DZ še ni zgodilo. Gre za primer, ki ga bo treba rešiti.«
V bran Kordišu je stopil Matej T. Vatovec (Levica). Po njegovem mnenju ugleda DZ ne krni »kakšna robata beseda«, ampak to, kar se je npr. zgodilo ob interpelaciji zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ko ga je DZ podprl kljub temu, da je »bil dokazano vpleten v sporne posle«.
Kot je ob predstavitvi predloga kodeksa pred enim tednom povedal predsednik DZ Igor Zorčič, je ta »skupek načel in pravil, ki se jih morajo poslanke in poslanci držati zato, da krepijo ugled DZ, njegovo integriteto in zaupanje v njihovo lastno delo«. Tudi danes je spomnil, da nobeni od sestav DZ od leta 1993, ko se je prvič pojavila pobuda za kodeks, tega do danes ni uspelo sprejeti.
Besedilo kodeksa, ki so ga predlagali poslanci SMC, LMŠ, SD, NSi, SAB, Desus in narodnih skupnosti, po Zorčičevih besedah temelji na petih načelih: ugled in integriteta, lojalnost, pravičnost in poštenost, odgovornost (tudi okoljska) ter dostojnost in spoštljivost.
Poslance čakajo sankcije?
Zorčič je prepričan, da bo do konca mandata marsikdaj prišlo do obravnave teh načel. Učinkovitost kodeksa in tudi to, kaj ta načela prinašajo v praksi, pa bodo po Zorčičevih navedbah na koncu ocenili na podlagi posameznih obravnavanih primerov.
Kodeks določa, da če nekdo oceni, da je prišlo do kršitve poslanske etike, poda pobudo predsedniku ali podpredsedniku DZ, da o tem odloča kolegij predsednika DZ. Za sklep o kršitvi kodeksa je potrebna dvotretjinska večina članov, s prav tako večino pa kolegij odloči o izreku sankcije. V primeru manjše kršitve izreče opomin poslancu brez javne objave, v primeru hujše kršitve opomin z objavo na spletni strani DZ, v primeru ponavljanja hujše kršitve pa opomin z objavo na spletni strani DZ in razglasitvijo kršitve na naslednji seji DZ.
Jože Tanko (SDS) je v današnji razpravi povedal, da kodeksu ni naklonjen. »Vse, kar piše v njem, imamo pokrito z zakonom: z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter kazenskim zakonikom. Imamo tudi poslovnik DZ. Če ga uporabljamo, kodeksa ne potrebujemo.« Dejal je, da bo kodeks prinesel poslabšanje dela DZ, saj težav ne bodo reševali sproti, ampak z zamikom na kolegiju DZ. Kljub temu je Alenka Jeraj napovedala, da bodo v SDS kodeks podprli. Da je kodeks neumnost, meni Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS). »Kot kaže, v DZ ne bomo smeli več delati in govoriti, kot želimo. Bistvo poslanca pa je, da pove tisto, kar mu naročijo volivci.«
Preprečiti želijo izpade
»Če bomo ravnali, kot je zapisano, ne vidim razloga, da kodeksa ne bi sprejeli. Dejstvo je, da se vsake toliko časa v tej hiši pojavi kakšen izpad, zato je prav, da imamo vzvod, da se do tega opredelimo,« pravi Zorčič (SMC). »Kodeks ne bo prinesel revolucije, tudi ugleda DZ ne bo izboljšal, bo pa kot vsak kodeks nekakšna zaveza k samoomejevanju tistih, ki ga bomo sprejeli,« je dejala Maša Kociper (SAB).
Jožef Horvat (NSi) se je strinjal s tistimi, ki menijo, da ugled DZ ustvarjajo poslanci sami. »In dokler se bomo med sabo zmerjali s kriminalci, lopovi in kradljivci, je razumljivo, da bodo ljudje menili, da smo takšni.«
Ivan Hršak (Desus) je bil konkretno kritičen do poslanca Levice Mihe Kordiša. »Njegov primer je nekaj, kar se v zgodovini DZ še ni zgodilo. Gre za primer, ki ga bo treba rešiti.«
V bran Kordišu je stopil Matej T. Vatovec (Levica). Po njegovem mnenju ugleda DZ ne krni »kakšna robata beseda«, ampak to, kar se je npr. zgodilo ob interpelaciji zoper gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ko ga je DZ podprl kljub temu, da je »bil dokazano vpleten v sporne posle«.
