Kurenti so delo spet dobro opravili (FOTO)

Najstarejše slovensko mesto je te dni zakorakalo v peti letni čas, kot ga radi poimenujejo. Kurentovanje, že 63. po vrsti, je po dveh letih prisilne koronapavze na toplo sobotno opoldne tudi uradno, z več kot 2000 udeleženci tradicionalne etnografske povorke, začelo odganjati zimo. In glede na napovedane temperature v prihodnjih dneh so delo spet dobro opravili.

Izročilo se na Ptujskem ohranja iz roda v rod.

Branik slovenskih običajev

Zadnja leta se zdi, da v Sloveniji s srcem pustuje le Ptuj, saj več kot teden dni posvetijo svojemu največjemu prazniku. Svoj podmladek pa začnejo aktivno vključevati v šege in običaje (pokači, kuranti) že takoj, ko shodi. No, to soboto smo najmlajše kurente oziroma korante lahko opazili že v vozičku. Za ohranjanje tradicije se ni bati, čeprav je drugod po Sloveniji prej izjema kot pravilo, da se še kdo za pustni torek maskira, saj smo hitro »po zunanjih vplivih« prevzeli tuje navade in pust zamenjali za noč čarovnic oziroma halloween, ki je na sporedu konec oktobra.

Županja Nuška Gajšek je ključe mesta tako predala Hinku Šoštariču.

Obhodi kurentov, v Zvezo društev kurent je povezanih več kot 1000 članov, se dokumentirano pojavljajo že v letu 1880. V letu 2012 so bili najprej vpisani v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine ministrstva za kulturo, kjer je že 21 evidentiranih nosilcev te pustne šege, malce po tem še za živo mojstrovino državnega pomena. Več kot pet let pa so kurenti oziroma njihovi obhodi na pobudo Zveze društev Kurent in drugih podpornikov vpisani na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine.

Dornavski cigani so najbolj barvita maska, ki zna poskrbeti za popestritev.

Najbolj priljubljeni pustni lik

Osrednji Mestni trg pred Mestno občino Ptuj je zavzelo okoli 800 kurentov oziroma korantov. 

Kurent je še vedno najbolj priljubljen pustni lik pri nas. Njegov izvor še ni uradno dokazan, ogromno podobnih likov je v okoliških vzhodnih in jugovzhodnih evropskih državah. Bil naj bi demon, ki preganja zimo in prikliče pomlad. Čeprav so naše zime vse bolj pomladne, pa kurent izgublja svoj pomen in moč. Zadnja leta mu za vrat dihajo parklji oziroma krampusi, ki prihajajo k nam s severne meje. Ena takšnih skupin prihaja iz Kungote pri Mariboru, letos je tudi nastopila na etnografski povorki. »Naše maske so lesene, iz zelenega bora. Dosegajo vrednost med 800 in 1500 evri. Obleka, recimo, rabljena, stane okoli 1000 evrov,« pravi skupinica, ki šteje 22 članov in se profesionalno druži že več kot sedem let.

Etnografska povorka velja za uradno odprtje Kurentovanja na Ptuju, ki ga vse od ustanovitve organizira Zavod za turizem Ptuj. Poteka po ulicah najstarejšega slovenskega mesta z vrhuncem na dvorišču pred stavbo Mestne občine Ptuj. Letošnja je imela 29. nastopajočih sklopov skupin etnografskih mask. Kot se spodobi, so prišle tudi eksotične etnografske maske iz tujine, ki vedno znova pritegnejo ogromno pozornosti. Še vedo so tiste s kožuhi, ki spominjajo na kurenta, in z različnimi »modnimi dodatki« v središču pozornosti. Sicer bo na Ptuju letos nastopilo več kot 2000 udeležencev iz petih držav. Iz Avstrije, Hrvaške, Severne Makedonije, Italije in iz različnih koncev Slovenije. Kurentovanje se bo zaključilo z mednarodno povorko prihodnjo nedeljo ob 13. uri. Na pustni torek pa sledi še pokop pusta v starem mestnem jedru in na Mestnem trgu.

Kungoški parklji so maske, ki so k nam prišle iz Avstrije.

Zdaj ga vodi princ

V času kurentovanja se oblast na etnografski povorki tradicionalno preda princu festivala. Sveže izvoljena stara županja Nuška Gajšek je ključe mesta tako predala Hinku Šoštariču oziroma vitezu Hinku Sodinskemu, plemenitemu Gallu, ki bo po letošnjem pustu dobil naslednika. »Mandat princa in vinske kraljice traja dve leti in se izvolita izmenično en za drugim,« pravijo na Ptuju. Letošnja povorka je bila prvič brez častne VIP-tribune, ki je bila vzdolž občine, kjer se je zbrala vsa srenja. Pravijo, da je tako odločila županja.