Gostje za mizami so plišaste živalce

Tjaša Mencinger je v preteklosti delala v zdravstvu, potem se je usmerila v gostinstvo. »Še danes sem hvaležna sosedu iz domačega Podbrda, ki je bil gostinec in mi je dal priložnost, da delam pri njem,« se prvih korakov spominja sogovornica.

Danes v škofjeloškem naselju Podlubnik vodi picerijo Pr' Malarju, kjer trenutno pripravljajo hrano za prevzem, domačine pa navdušujejo s številnimi domislicami. Zdi se, da v teh težkih dneh Malarjeve drobne iskrice upanja dobijo veliko bolj bleščeč in tudi dolgotrajnejši lesk.
 

Če si lačen, dobiš brezplačno

Prvič se je o piceriji Malar slišalo tudi onkraj meja naselja Podlubnik konec novembra. Takrat je Tjaša Mencinger razprla karton za prenašanje pic in nanj napisala: »Če si lačen in nimaš denarja, tukaj vedno dobiš pico ali kruhke. Plačaš, ko imaš, in četudi ne plačaš, si nihče ne zasluži biti lačen!« Novička o lepi potezi je šinila prek spleta in pristala tudi v lokalnih medijih.
Pa je res kdo potrkal in prosil za hrano? »Vidim, da Škofjeločani zelo težko prosijo za pomoč, nekako se ne želijo izpostavljati, tako da za zdaj ni prišel še nihče. So pa na naša vrata že potrkali otroci,« pravi Tjaša Mencinger. Pa so jim postregli z brezplačno pico in kruhki? »Jah, seveda smo,« se toplo nasmehne sogovornica.


Vse pa se je začelo, ko je bila picerija še odprta in je eden od gostov pustil denar za dodatno pico in pijačo, rekoč, naj spečejo za nekoga, ki si je ne more privoščiti. »Tu v Podlubniku, čisto blizu nas, je dnevni center za mladino. Takoj vidiš, komu od otrok bi lahko pomagali,« pravi lastnica picerije Pr' Malarju. Sčasoma so se lepi gesti prvega gosta pridružili še drugi, denar za dober namen se je nabiral, a hkrati ni bilo nikogar, ki bi se na ekipo picerije obrnil po pomoč. Pa so ubrali drugo pot, da bi prišli do tistih, ki pomoč potrebujejo: »Obrnili smo se na prijatelje, na znance, še na koga. Pice smo brezplačno podarili družini, za katero smo izvedeli po ovinkih, da potrebuje pomoč,« pravi Tjaša Mencinger. No, niso podarili le hrane, ampak tudi pijačo in zraven še kakšno malenkost.

Spomnili so se tudi tistih, ki so te dni na terenu dan in noč, tu za vse nas – gasilcev, reševalcev in policistov –, ter tudi njim dostavili košček brezplačne hrane.
 

Na desetine kosmatincev

Te dni pa so začeli še eno lepo akcijo, ki nariše nasmeh na obraz vseh, ki se v Podlubniku sprehodijo mimo picerije. »Na spletni strani gostincev sem videla nekaj podobnega. Pa sem si rekla – naredimo še mi,« pripoveduje Tjaša Mencinger o tem, zakaj zdaj v piceriji namesto gostov sedi na desetine plišastih živali.


Ker je picerija z vseh strani obdana z velikimi okni, so novi gostje Malarja kaj hitro postali pravcata atrakcija. »Kako lepo, poglejte,« je ob našem obisku komentirala domačinka, ko ji je na poti v trgovino (ta je le nekaj korakov od picerije) nehote zastal korak.

Otroci iz Škofje Loke in okolice pa starše baje kar milo prosijo, ali gredo lahko k Malarju pogledat plišaste živalce. In najmlajši se znajo – kot v nekakšnem svojevrstnem živalskem vrtu – zadržati kar lep čas, da preverijo, za katerimi mizami dišeče kavice in sladke kakave pijejo medvedki, konjički, samorogi, zajčki in še kdo vmes.