Po smrti novorojenčka med porodom na domu smo se pogovarjali z babico Nino Radin
Pred dnevi je Slovenija onemela. Zaokrožila je vest, da je pri porodu na domu umrl novorojenček. Ob porodnici naj bi bila tako dula kot ustrezno izobražena babica.
S Policijske uprave Ljubljana so nam glede primera pojasnili: »Potrdimo lahko, da poteka predkazenski postopek v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, vendar vam več podatkov zaradi interesa preiskave trenutno še ne moremo posredovati.«
O primeru je v medijih brala tudi Nina Radin, samostojna babica z najdaljšim stažem pri nas. »Kolikor sem seznanjena s tem primerom, ni nujno, da je prišlo do smrti pri porodu, lahko je bila smrt že pred porodom. To se zdaj preiskuje. Povsod, kjer berem piše, da je prišlo med porodom do smrti, kar pa je nekorektno,« opozarja.
Z njo smo izmenjali nekaj besed na temo poroda na domu, za koga je ta način (ne)primeren, kakšno izobrazbo morajo imeti babice in kaj, ko se stvari zapletejo.
Koliko porodov letno opravite na domu?
Odvisno od leta – nekje od 20 do 24 na leto.
Torej v povprečju dva na mesec.
V povprečju sta res dva, so pa meseci, ko porodov ne spremljam. Sama vzamem največ štiri ženske na mesec, ampak takšna je moja odločitev, nekatere babice na mesec vzamejo več porodnic.
Zakaj štiri?
To se mi zdi številka, ki je dovolj majhna, da se porodi ne podvojijo, da se torej zmanjša možnost, da sem že pri enem porodu, ko me pokliče druga porodnica; takšno število pa omogoči tudi kvalitetno predporodno in poporodno babiško oskrbo. Kljub temu je možno, da se dva poroda zgodita istočasno; v dobrih devetih letih se mi je to zgodilo dvakrat, v takem primeru odide ženska v porodnišnico ali pa jo prevzame druga babica.
Imamo pa različne babice različne pristope in način dela. Nekatere babice vzamejo po deset, tudi po 16 žensk mesečno, ampak to potem pomeni, da je toliko več žensk razočaranih, ker babica k porodu ne more priti – pri takšni številki se namreč porodi zagotovo podvajajo. Dodatna slabost je, da je ob velikem številu porodov težko poskrbeti za kvalitetno poporodno oskrbo, časa pa zmanjka tudi za predporodno oskrbo tistih, ki še bodo rodile.
Obstajajo na področju samostojnih babic in rojevanja na domu kakšni normativi?
Na ministrstvu za zdravje smo leta 2018 zaključili s pripravo strokovnih usmeritev za načrtovani porod doma, ki so dostopne tudi na spletni strani ministrstva za zdravje. Člani ekipe so bili predstavniki Ministrstva za zdravje, NIJZ, Zbornice zdravstvene in babiške nege ter ginekologi in porodničarji, pediatri, reševalci ter jaz. Gre za prve strokovne usmeritve na tem področju in so solidna osnova za delo babice in informiranje porodnic, počasi pa bodo potrebovale že tudi prenovo.
Je poklic samostojnih babic reguliran, kdo sploh lahko opravlja poklic samostojne babice?
Vsi zdravstveni poklici v EU so regulirani. Sme se jih opravljati le pod določenimi pogoji.
Samostojna babica lahko postane diplomirana babica, ki zadosti pogojem iz 3. a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Vlogi mora priložiti med drugim dokazila o poklicni kvalifikaciji za opravljanje dejavnosti babiške nege za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, potrdilo o nekaznovanosti za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti pridobljeno s strani Ministrstva za pravosodje ali izpolnjeno izjavo za pridobitev podatkov iz uradih evidenc.
Pogoji za pridobitev dovoljenja ali odločbe, na podlagi katere lahko izvajalci zdravstvene dejavnosti opravljajo zdravstveno dejavnost, so določeni v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Ministrstvo za zdravje na podlagi vloge izda dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz 3.a člena ZZDej.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti so lahko:
- domače in tuje pravne osebe (d.o.o., zavod), ki so pridobile dovoljenje Ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
- fizične osebe (s.p.), ki so pridobile dovoljenje Ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,
- zasebni zdravstveni delavci, ki so z odločbo Ministrstva za zdravje vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev.
Za pridobitev dovoljenja je treba izpolniti vlogo in ji priložiti vsa dokazila, ki so navedena v vlogi.
Kje lahko preverimo, ali je babica res prava babica, ustrezno usposobljena in izobražena? Obstaja register?
Babice, ki imamo dovoljenje za samostojno babiško prakso smo vpisane v register pri Ministrstvu za zdravje. Na spletni strani Ministrstva za zdravje naj bi bile babice z dovoljenjem tudi navedene, vendar seznam, žal, ni ažuriran.
Za aktualne informacije predlagam, da se nosečnice obrnejo na Zbornico zdravstvene in babiške nege ali na Ministrstvo za zdravje.
Imate morebiti podatek, koliko je babic, ki izvajajo porod na domu?
V osnovi babice ne »izvajamo porodov«. Če porod poteka brez zapletov (in večina porodov doma je takšnih), potem porod spremljamo. Če že kdo izvaja porod, je to ženska. Ampak temu lepše rečemo, da rojeva (smeh).
Koliko je teh, ki delamo pri porodih na domu, ne vem ... Lahko pa vam povem, koliko je teh, ki imamo dovoljenje. Veste, to ni isto, saj se je na področju poroda doma razvil precej obsežen črni trg. Imamo babice in babičarje oziroma osebe, ki se zanje izdajajo, ki izvajajo babiške storitve, pa pravzaprav sploh ne vemo, če imajo ustrezno izobrazbo, vemo pa, da nimajo dovoljenj; potem so tu tudi nekatere dule, ki presegajo svoje kompetence in samostojno pomagajo pri porodih ...
Če sem pravilno seznanjena, so trenutno v veljavi štiri dovoljenja za opravljanje zasebne babiške dejavnosti: 2 babici z lastno prakso (ena sem jaz, kolegica pa se ukvarja s predporodno in poporodno babiško obravnavo in ne dela pri porodih doma), 1 zavod (z babico, ki je nosilka dejavnosti) ter 1 inštitut (z babico, ki je nosilka dejavnosti). Podatek o številu babic, ki so zaposlene in delajo na inštitutu in zavodu mi ni znan, bi ga pa moralo imeti Ministrstvo za zdravje.
To govoriva na ravni cele države?
Tako je.
Ste slišali od drugih porodnic, da so jim morebiti pred vami pomagale babice, ki jih ni na seznamu?
To je žal pogost pojav. Name so se večkrat obrnile ženske, ki pri prejšnjem porodu doma niso bile korektno obravnavane in niso bile deležne dobre babiške oskrbe.
V zadnjih letih so veliko govori o dulah.
Drži. Dule so v zadnjih letih zavzele precejšen medijski porodni prostor in neredko se zgodi, da ljudje zmotno mislijo, da je pri porodu doma potrebno in dovolj imeti dulo, saj da so one strokovnjakinje za porod. Vendar pa so dule laična podpora med porodom in zato nikakor ne zadostna podpora, saj nimajo nikakršnih kompetenc za preverjanje zdravstvenega stanja rojevajoče ženske in otroka, niti znanja za prepoznavanje in reševanje zapletov. Se pa v zadnjem času kaže, da so nekatere dule svojo osnovno vlogo, ki je psihološka, čustvena in fizična podpora med porodom ter pred in po njem, »nadgradile« s podporo pri porodih doma, ki so bolj tvegani – npr. porodi v medenični vstavi, porodi po predhodnem carskem rezu(ih), celo pri porodih nedonošenčkov – kjer zdravstvenih strokovnjakov ni ali pa delo opravljajo na skrivaj.
Takšno postopanje je neodgovorno in nevarno in je realna grožnja pravici do poroda doma za porodnice z nizkimi dejavniki tveganja za zaplete – torej tiste, za katere je, če se navežemo na tuje raziskave, porod doma enako varen, kot porod v porodnišnici.
Kako poteka porod na domu, kako preprečiti, da stvari ne gredo narobe?
Z žensko se spoznamo in razvijemo sodelovanje že med nosečnostjo, ko presejemo kandidatke, ki so za porod doma sploh primerne.
Ko govorimo o varnem porodu doma, imamo v mislih nosečnico z nizkimi dejavniki tveganja za zaplete – ki je zdrava ženska in katere nosečnost poteka brez zapletov in je ustrezno vodena s strani ginekologa, babice ali obeh, nosi en plod v glavični vstavi, porod pa se zgodi med 37 in 42 tedni nosečnosti, … Če za takšno žensko skrbi dobro usposobljena babica, ki o načrtovanem porodu doma obvesti bližnjo porodnišnico ter nujno medicinsko pomoč, lahko, ob dovoljšni bližini porodnišnice v primeru zapletov, pričakujemo tudi dobre porodne rezultate.
Meni se zdi pomembno, da se z žensko spoznamo v nosečnosti in imamo tekom tedenskih predporodnih srečanj v zadnjem mesecu nosečnosti priložnost vzpostaviti temeljno zaupanje ter se pogovoriti bistvene stvari o porodu – o željah in potrebah ženske, para, družine, pa tudi o morebitnih strahovih in dilemah ter nenazadnje o tveganjih, ki jih porod prinaša. V nekaterih primerih babice moramo ukrepati, včasih moramo žensko (porodnico ali otročnico z novorojenčkom) premestiti v porodnišnico in sama spremljam izključno ženske, ki se s tem strinjajo in strinjanje tudi potrdijo s podpisom.
Za drugi del varnosti poskrbimo neposredno po prihodu k porodu. Ob prihodu vedno najprej preverim srčni utrip ploda; ženska lahko rojeva doma, če je plodov srčni utrip v mejah normale; preverim tudi lego in vstavo ploda. Preveriti je potrebno tudi vitalne funkcije rojevajoče ženske (pulz, krvni tlak, telesno temperaturo); normalne vrednosti so predpogoj, da ženska lahko rodi doma, patološke pa razlog za premestitev v porodnišnico. Obstajajo še drugi razlogi za odhod v porodnišnico, denimo krvavitev, mekonijska plodovnica, nenapredovanje poroda, ni aktivnega poroda v 24 urah po spontanem razpoku mehurja, večja raztrganina,…
Po porodu je potrebno med drugim skrbno spremljati otrokovo prilagajanje na zunajmaternično življenje ter krvavitev ter krčenje maternice pri ženski. Za preprečevanje zapletov je bistvena tudi vsaj 3 dnevna poporodna oskrba mamice in novorojenčka ter pregled novorojenčka pri pediatru.
Osnovna naloga babice pri porodu je, da porod aktivno spremlja in opazi odstopanja ter zaplet bodisi prepreči, bodisi reši, bodisi poskrbi za čim hitrejšo premestitev v porodnišnico.
Če govorimo o nevarnosti poroda doma, moramo nevarnost postaviti v ustrezen kontekst: ali je ženska, ki nima vodene nosečnosti, ki ima preeklampsijo, otroka v medenični vstavi, rojeva nedonošenčka ali po predhodnem carskem rezu nizkorizična? Ni.
Pa vendar se prav takšni porodi dogajajo tudi pri nas, in sicer skrivaje, z najrazličnejšimi spremljevalci. To pa je faktor, ki, po mojem mnenju, nevarnost pri porodu doma eksponentno poveča.
Sem vas prav razumel, da pride v enem primeru od desetih do prestavitve v bolnišnico?
Moji dosedanji statistični podatki kažejo, da je doma uspešno rodilo več kot 90 odstotkov porodnic. Premestitev je bila torej potrebna pri manj kot eni od desetih žensk – bodisi zaradi stanja ženske, bodisi zaradi stanja ploda ali otroka in sicer zaradi urgentnih kot tudi neurgentnih razlogov..
Ko gre pri porodu kaj narobe, se pokliče na pomoč reševalce?
Ko pridem k porodu, najprej preverim osnovne vitalne funkcije ploda in porodnice. Ko vidim, da so vsi parametri v mejah normale in da je porod v aktivni fazi, obvestim o načrtovanem porodu doma, v skladu s strokovnimi usmeritvami, najbližjo porodnišnico ter nujno medicinsko pomoč (NMP). Zaradi zagotavljanja čim krajšega premestitvenega časa, v kolikor je premestitev potrebna, podam NMP osnovne podatke o porodnici in kraju poroda. V primeru potrebe po premestitvi, grem skupaj s porodnico ali otročnico z novorojenčkom v porodnišnico, kjer predam relevantno dokumentacijo, v nekaterih porodnišnicah tudi ostanem pri porodu v vlogi spremljevalke.
Kako pogosto se vam zgodi, da zavrnete neko porodnico, ker ocenite, da sploh ni primerna za porod doma?
Joj, ne štejem.
Se dogaja?
Seveda. Zgodi se tudi, da je ženska med nosečnostjo primerna kandidatka za porod doma, pa se proti koncu nosečnosti zdravstveno stanje spremeni. V tem primeru ženske rodijo v porodnišnici, v večini teh primerov jih spremljam kot spremljevalka.
Kje vidite razloge, da babice tega postopka presejanja ne bi izvajale in bi se kljub temu odločili za porod doma?
Mislim, da gre tukaj za karakterne lastnosti babice, ki precenjujejo svoje sposobnosti in kompetence ter podcenjujejo pomembnost pravice do poroda doma z babico za nizkorizične porodnice.
V eni od svojih objav pišete tudi o neurejenih razmerah na področju babic. Kaj ste imeli tukaj v mislih?
Da je v Sloveniji mogoče, da babica pri porodu doma s svojim nestrokovnim in/ali malomarnim delom ogroža porodnice in novorojenčke, da lahko pride do resnih in trajnih poškodb in uničenih življenj, pa postopki tiho in zelo počasi tečejo, med tem pa nosečnice z nevarnostjo sploh niso seznanjene; priporočila se ignorirajo, cveti delo na črno, pri porodih doma kot babice delujejo nemoteno tudi osebe, ki to niso.
Ko razmišljam o kvalitetni babiški oskrbi, si predstavljam morebitne porode svoje hčerke ali bodoče snahe.
Želim si, da rodita obkroženi z ljudmi, ki ju želita imeti ob sebi. Želim si, da imata poleg 14 porodnišnic na voljo še vsaj en babiški porodni center ter možnost, da rodita doma. Poleg kvalitetne oskrbe v porodnišnicah, si želim, da imata na voljo enostavno dostopen seznam licenciranih babic, ki so strokovno usposobljene, srčne in vredne zaupanja, ob tem pa imajo vsa potrebna dovoljenja in res dobro delajo; njihovi porodni rezultati so resnični in javno dostopni.
Pričakujem, da če neka babica ne dela dobro in prihaja do varnostnih ali strokovnih pomanjkljivosti pri njenem delu (ne glede na porodno okolje), da so zagotovljene dobre nadzorne ali vsaj pritožbene poti, na podlagi česar se nekompetentno babico dodatno izobrazi ali umakne s tako občutljivega in odgovornega mesta (npr. obvezno dodatno izobraževanje, delo pod nadzorom druge izkušenejše babice, začasni ali trajni odvzem licence in podobno – tako kot imajo to urejeno v tujini).
Porod doma je lahko varna izbira, v kolikor ima nizkorizična porodnica ob sebi usposobljeno babico, ki svoje delo korektno opravlja, zato upam, da je tragični primer, ki se je nedavno zgodil, zadostna spodbuda, da se namesto prohibicije, po kateri nekateri vneto kličejo in ki kvečjemu botruje razcvetu povsem nenadzorovanega in posledično nevarnega črnega trga, razmere ustrezno uredijo na način, ki bo izboljšal možnosti za varen porod doma.
