Ali tudi za vožnjo z vrtnim traktorčkom potrebujem izpit?
Ljubiteljski vrtičkarji imajo po navadi tako velike obdelovane površine, da so jim kos z ročnim orodjem. To je sicer lahko elektrificirano oziroma motorizirano, denimo kosilnice, škarje za živo mejo in žage. Tisti, ki obdelujejo večje površine, pa pogosteje razmišljajo, da bi si delo olajšali z vrtnim traktorjem oziroma drugimi vrtnimi stroji, na katerih lahko sedijo. Marsikdo se potem pred nakupom mini traktorja sprašuje, ali potrebuje za njegovo vožnjo kakšno posebno kategorijo vozniškega dovoljenja. Predstavniki Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) so nam pojasnili, da za vožnjo vrtnih traktorjev in drugih vrtnih strojev, na katerih se lahko vozimo, ne potrebujemo dodatnega vozniškega izpita.
Na traktor pri šestnajstih
Drugače je z velikimi traktorji, za vožnjo katerih potrebujemo vozniško dovoljenje kategorije F. Kot smo izvedeli na AVP, usposabljanje kandidatov za voznika motornih vozil kategorije F poteka v šoli vožnje po programu, ki obsega splošni in dodatni del. Poleg tega mora kandidat opraviti tečaj prve pomoči in si pridobiti zdravniško spričevalo.
Koliko let moramo biti stari, da lahko opravljamo izpit? Dejan Letnar, učitelj vožnje pri AMZS Šoli vožnje, pravi, da se lahko mladi pri 16 letih vključijo v program pridobivanja vozniškega dovoljenja za traktor. »Teorija traja 16 šolskih ur osnove in 14 šolskih ur dodatnega dela za kategorijo F. Treba pa je poudariti, da šol vožnje, ki bi to izvajale, ni veliko. V nadaljevanju sledi praktični del usposabljanja v obsegu 16 ur,« pojasni Letnar. Izvemo še, da lahko traktorist do dopolnjenega 18. leta starosti vozi le traktorje, ki dosežejo hitrost do 40 km/h, pozneje pa tudi hitrejše.
Kandidat s 16 leti pridobi vozniško dovoljenje kategorije F (do 40 km/h), z dopolnjenimi 18 leti pa tudi za traktorje, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h.
Tisti, ki že imajo več kot šest mesecev veljavno vozniško dovoljenje za osebni avtomobil, torej kategorijo B (ali kategorijo C1, C, C1E, CE, D1, D1E, D in DE), imajo enostavnejše delo. V takem primeru se je treba udeležiti tečaja za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, ki obsega 14 ur usposabljanja ter uro preizkusa znanja pri pooblaščenih organizacijah.
Varna vožnja traktorja
Podobno kot pri vseh vozilih pridobljeno vozniško dovoljenje za traktor izkazuje, da smo usvojili osnovno znanje, izkušnje pa se pridobijo s prakso. Seveda ima tudi vožnja traktorja nekatere pasti in posebnosti, o katerih smo se že pred časom pogovarjali z inštruktorjem varne vožnje Andrejem Rusom. Ta poudarja, da sta se ob tehnološkem napredku predvsem močno povečala hitrost in masa traktorjev: »Na njih se pri delu uporabljajo čedalje večji, težji in kompleksnejši priključki kmetijske mehanizacije, na cesti pa so vse hitrejši. Če je še ne tako dolgo nazaj traktor po cesti vozil z največjo hitrostjo med 24 in 27 km/h, danes večina novejših presega hitrost 40 km/h, najhitrejši pa dosežejo tudi več kot 60 km/h. To pomeni, da je ob večji masi, merah in hitrosti tudi več tveganj za nesreče.«
Zavorni sistem ABS ima prednosti
Kljub velikemu tehnološkemu napredku večina osnovnih različic traktorjev še vedno nima vgrajenega zavornega sistema ABS. Z njim so opremljeni le največji in najdražji, ki pa jih je pri nas še vedno razmeroma malo. Zato so lahko zavorne poti večine traktorjev na cesti daljše, kot bi bile s sistemom ABS. Rus ob tem opozarja, da se morajo traktoristi zavedati, da je traktor na asfaltu po voznih lastnostih primerljiv s triciklom: toga zadnja gred, višje težišče in plavajoča prednja gred s sredinskim enotočkovnim vpetjem: »To pomeni več nagibanja in nestabilnosti v ovinkih. Zato je precej zmotno razmišljanje, da se traktor lahko prevrne le na zahtevnih terenih, strmih travnikih in na vlakah v gozdu.«
Priporočila AMZS za traktoriste in voznike ob srečanju s kmetijsko mehanizacijo:
• traktor naj bo vzdrževan in opremljen z ustreznimi svetlobnimi telesi,
• pri cestnem prevozu je treba prilagoditi tlak v pnevmatikah,
• pri vožnji po cesti morata biti sklenjeni stopalki za zavoro,
• vsi štrleči deli priključkov naj bodo dodatno označeni,
• traktorist naj dosledno uporablja varnostni pas,
• hitrost vožnje traktorja je treba prilagoditi in upoštevati učinek nevzmetenih mas ter različnega vpliva priključkov na težišče traktorja,
• vozniki avtomobilov naj dobro ocenijo prostor ob srečanju s kmetijsko mehanizacijo,
• prehitevanje vse hitrejših traktorjev zahteva več prostora in traja dlje.
Težave pri zaviranju v sili
Zavorni sistem ABS bo traktorist najbolj pogrešal pri zaviranju v sili. Inštruktor varne vožnje poudari, da mora voznik traktorja takrat vedno zavirati z vso močjo in zavorna moč mora biti enakomerno porazdeljena na obe pogonski kolesi. Brez zavornega sistema ABS kolesa v takšnem primeru blokirajo in traktor postane nevodljiv. To morajo upoštevati tudi drugi udeleženci v prometu, saj traktor z blokiranimi kolesi ne more učinkovito obvoziti ovire ali se izogniti pešcu, kolesarju, motoristu … »Brez sistema ABS ni mogoče hkrati zavirati in zavijati, kot to lahko naredi voznik v avtomobilu. Pri večjih transportih lahko traktorji vlečejo tudi tovornjaške dvo- ali triosne prikolice, ki imajo možnost priklopa za zavore ABS. Te pa delujejo le, če ima tak modul oziroma zavore ABS tudi traktor,« pojasni inštruktor varne vožnje.
Ne pozabimo na pnevmatike
Redno preverjanje tlaka v pnevmatikah je pomembno za varno vožnjo vseh vozil, tudi traktorjev. Poleg tega se morajo traktoristi zavedati, da imajo klasične traktorske pnevmatike za delo na kmetijskih površinah precej slabši oprijem na asfaltu. »Ena največjih nevarnosti preži pri zaviranju na površinah z različnim oprijemom, kar se v praksi nemalokrat zgodi pri umikanju s ceste na bankino. Če pri zaviranju pogonski kolesi blokirata na različnih podlagah – eno na peščeni bankini in drugo na asfaltu –, se traktor lahko hitro prevrne,« opozori Rus.
