Kupimo Branku harmoniko
Gasilske sirene so v četrtek, dan po kulturnem prazniku, nekaj po 10. uri zlovešče zavijale v kraju južno od Ljutomera. Nekaj ur pozneje je brez vsega, kar je imel, razen oblačil na sebi, ostal priljubljeni Branko Vrbančič iz Radomerja. Živel je sam v montažni hiši ob glavni cesti Ljutomer–Ormož, v bližini gasilskega doma in znanega gostišča Stari hrast. Mesec dni po rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 12. januarja, mu je požar popolnoma spremenil življenje. Zdaj je 71-letni Branko brezdomec, saj od hiše ni ostalo nič. Stanovanjski problem je bil k sreči takoj rešen, saj ga je pod streho vzela njegova sestra Mira, a Branko ne more preboleti izgube svoje stalne spremljevalke, harmonike frajtonarice, s katero je desetletja zabaval ljudi v Prlekiji, v gostilni Stari hrast, drugje po Prlekiji, a tudi po Sloveniji in Evropi.
Požar so pogasili člani PGD Ljutomer, Radomerje in Gresovščak, z ognjenimi zublji so se borili skoraj pet ur. Reševalci NMP Ljutomer pa so na kraju dogodka oskrbeli poškodovano osebo. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da je stanovanjska hiša pogorela v celoti.
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Branku Vrbančiču iz Radomerja, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Branka, sklicna številka 7258. Odslej lahko pomagate tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.
»V požaru je bila lažje telesno poškodovana ženska. Nastalo je za 35.000 evrov škode. Vzrok požara policisti še ugotavljajo,« so naslednje jutro sporočili s Policijske uprave Murska Sobota. Pogorišče in pogorelca Branka je v družbi poveljnika občinskega štaba CZ Branka Novaka obiskala tudi ljutomerska županja Olga Karba, pozneje nam je povedala: »Žal je Branku zgorel dom. Hvala vsem, ki so že priskočili na pomoč, v prvi vrsti gasilcem PGD Ljutomer, Radomerje in Gresovščak, vsem, ki ste in še boste pomagali. Vem, da imate veliko srce. Tudi občina bo pomagala, čeprav sta Branko in njegova sestra Mira, ki mu je ponudila topel dom, zelo skromna. Verjamem, da bi bil najbolj srečen, če bi dobil frajtonarico. Mogoče nam uspe, s skupnimi močmi!«
Tudi upokojeni avtomehanik Branko je hvaležen vsem, ki so že doslej veliko pomagali. Ko je izbruhnil požar, ga ni bilo doma, saj je šel na malico v bližnje gostišče Stari hrast, nam je povedal. Skozi okno je opazoval gasilce, ki so hiteli proti njegovi hiši.
»Bilo je nekaj po deseti uri, ko je soseda poklicala v gostilno in povedala natakarici, da je pri nas doma nekaj narobe. Tudi sestra me je poklicala in dejala, da hiša gori. Malo zatem so že prihiteli gasilci, a kljub hitremu posredovanju niso mogli rešiti hiše. Morali jo bomo podreti. Prijatelji so mi obljubili, da bodo postavili zabojnik, kamor bomo spravil orodje in še nekatere reči, ki sem jih imel v kleti in so ostale,« nam je v solzah razlagal delovni invalid Branko.
»Ker je bilo mrzlo, sam pa sem spal pri sestri na domačiji, smo na trdno gorivo ogrevali tudi mojo hišo, da ne bi zmrznile cevi. Sestra je v sredo zvečer zakurila, naslednji dan okoli 10. ure pa opazila, da se nekaj kadi, zato je šla prezračit. Ko pa je odprla vrata proti balkonu, je bilo vse v plamenih,« nam je razložil Branko Vrbančič. Hiša ni bila zavarovana, ker ob skromni pokojnini za to ni imel denarja.
35 tisoč evrov je ocenjena škoda.
V Prlekiji, Prekmurju, Slovenskih goricah ga poznajo in cenijo kot veseljaka, humorista in predvsem harmonikarja, saj je s svojo frajtonarico skoraj četrt stoletja spremljal križevske folkloriste in udeležence beltinskega mednarodnega folklornega festivala. Velikokrat je zaigral tudi po gostinskih lokalih, z etnološkim društvom Künštni Prleki pa je prepotoval Slovenijo in Evropo.
Zato Branko še najbolj pogreša prav svoj inštrument, tudi njegovo frajtonarico so namreč ognjeni zublji neusmiljeno požrli. »Nikoli v življenju nikogar nisem prosil za pomoč, kvečjemu sem sam vedno drugim pomagal, kolikor sem lahko, zdaj pa sem se znašel čisto na dnu in bi bil izjemno hvaležen za pomoč vsaj pri nakupu harmonike. Ker vem, da mi za novo hišo gotovo ne bi uspelo zbrati, pa če bi imel še eno življenje. Kolikor mi je še preostalo življenja, ga bom preživel na domačiji pri sestri ... Kako rad bi pa imel vsaj še harmoniko, da bi si lahko spet krajšal čas z nastopi in zabaval ljudi,« je iskreno iz dna strte duše povedal Branko in se še enkrat zahvalil vsem, ki so mu doslej pomagali: sosedom, prijateljem, družini Pihlar (Stari hrast), gasilcem ...
Nikoli v življenju nikogar nisem prosil za pomoč, zdaj pa sem se znašel čisto na dnu.
»Dejansko bi bilo lepo, če bi mu pomagali kupiti njegov glavni inštrument za zabavanje ljudi, saj je to njegovo življenje. Vsi si želimo, da bi nam še kdaj zaigral,« nam je povedala Francka Belec, vdova dolgoletnega vodje Künštnih Prlekov Milana Belca, ki je umrl pred sedmimi leti.
S Künštnimi Prleki je prepotoval Slovenijo in Evropo.
