UPIRALA SE JE

Slovenski perverznež spoznan za krivega: očim otipaval pastorko mlajšo od 15 let

Da je bil zaradi pijanosti bistveno zmanjšano prišteven, mu ni pomagalo, saj se je v takšno stanje spravil sam.
Fotografija: Vlogo, ki mu je prinašala določeno avtoriteto, je izkoristil, da jo je otipaval. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Vlogo, ki mu je prinašala določeno avtoriteto, je izkoristil, da jo je otipaval. FOTO: Getty Images

Očim, ki je svojo mladoletno pastorko spolno nadlegoval, bo moral v zapor. Okrožno sodišče v Mariboru je perverzneža namreč spoznalo za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in ga za tri leta in dva meseca poslalo za rešetke. Dogajalo se je med letoma 2016 in 2018, v času, ko je bila deklica mlajša od 15 let, in se nadaljevalo tudi po tem, v tem času pa jo je redno otipaval po stegnih, prsih in spolovilu.

Očimu so sicer očitali, da je dejanja izvrševal v času, ko so bile njegove zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi alkoholne omamljenosti in njenega vpliva na duševne sposobnosti občasno bistveno zmanjšane, a mu to ni pomagalo in ga rešilo zapora, saj se je v takšno stanje spravil sam.

Pitje alkohola ne more opravičevati zavržnih dejanj na škodo pastorke. FOTO: Shutterstock
Pitje alkohola ne more opravičevati zavržnih dejanj na škodo pastorke. FOTO: Shutterstock

Upirala se je

Višje sodišče v Mariboru je pritožbo zagovornika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, a je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Med drugim je menil, da v tem primeru ni šlo za t. i. kvalificirano obliko kaznivega dejanja (ki terja strožje kaznovanje); kvalificirano obliko tega dejanja storilec zagreši, če žrtev spolna dejanja dopusti zaradi podreditve storilčevi avtoriteti, oškodovanka pa se je obsojencu upirala, čeprav jo je bilo strah, zato ni mogoče govoriti o izkoriščanju avtoritete, je opozoril.

Vrhovni sodniki so pojasnili, da je storilec v teh primerih lahko starš ali učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki ji je zaupana vzgoja otroka, njegovo varstvo, učenje ali oskrba – tudi otrokovi sorodniki, zunajzakonski partner ali očim. Obsojenec je bil materin partner, v zvezi se jima je rodila oškodovankina polsestra, živeli so v skupnem gospodinjstvu in odigral je vlogo nadomestnega očeta. Bil je torej član družine in kot tak je bil udeležen pri vzgoji oškodovanke, ki ga je dojemala kot avtoriteto, čeprav pretežno zato, ker se ga je bala. »Zagovornikovo stališče, po katerem je zakonski znak zlorabe položaja izpolnjen le, če oškodovanec spolna dejanja sprejema in trpi brez kakršnega koli odpora, je napačno,« so poudarili sodniki in med drugim dodali, da dejstvo, da je oškodovanka ravnanja sprejemala z nelagodjem in se mu vsaj skušala upirati, na pravilnost pravne kvalifikacije ne vpliva. Vlogo, ki mu je prinašala določeno avtoriteto, je očim nedvomno izkoristil za to, da je deklico skozi daljše obdobje večkrat otipaval. Situacija, ki jo je prinašal položaj očima v odnosu do pastorke, mu je omogočala, da se ji je lahko intimno približal.

Zagovornik je problematiziral tudi dejstvo, da sodišče pri odmeri kazenske sankcije obsojenčeve bistveno zmanjšane prištevnosti kot posebne olajševalne okoliščine ni upoštevalo, ker je bila ta posledica alkoholiziranosti, v tako stanje pa se je spravil sam. Opozoril je, da se njegov varovanec v alkoholizirano stanje ni spravil z namenom, da bi imel opravičilo za svoja ravnanja, temveč zaradi zasvojenosti, ki je bila posledica njegovih težkih življenjskih razmer v odraščanju in neurejenih odnosov z oškodovankino mamo. A so se vrhovni sodniki strinjali, da obsojenčevo pitje alkohola ne more opravičevati zavržnih dejanj na škodo pastorke.

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti glede na vse zavrnilo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije