Kriminalka v Mostah: brez opozorila začel streljati na policiste

Pred petnajstimi leti se je v ljubljanskih Mostah zgodil nevsakdanji tragični strelski spopad med občanom in policijo. V drugem nadstropju stolpnice na Zaloški 76 so 21. aprila 2004 odjeknili streli. Pet policistov je s sodno odredbo prišlo po 44-letnega Venčeslava Lozarja, ta pa je začel takoj zatem, ko je odprl vrata, brez besed streljati. Ranil je dva moža postave, nato so ga pokosili policijski streli.

Okoli pol šeste ure zjutraj so se pred stolpnico pripeljali policisti PP Moste, opremljeni s sodno odredbo za privedbo osumljenega 44-letnega Venčeslava Lozarja, ki se kljub pozivom ni odzval vabilu na sodno obravnavo. Ko so stopili do stanovanja v drugem nadstropju, kjer je Lozar živel z materjo in mlajšim bratom, so odjeknili streli. Po prvih podatkih, ki so prišli na dan takoj po krvavem obračunu, so se na prisilno privedbo odpravili štirje policisti, pozneje so na policiji potrdili, da jih je bilo celo pet, kar je napeljalo na domnevo, da so pričakovali odpor oziroma težave. Na to je kazalo tudi dejstvo, da so si nadeli zaščitne jopiče.
Drama se je dogajala v predsobi, vse pa je kazalo, da je Lozar pričakoval obisk in je bil na to pripravljen. Brez odvečnih besed je začel streljati. Enega policista je zadel v trebuh, drugega v levo roko, nato pa so za orožje prijeli tudi življenjsko ogroženi mladi policisti. Venčeslav Lozar je, večkrat zadet, mrtev obležal v stanovanju.


Takoj je stekla obširna preiskava o dogodku, policisti so morali dokazati, da niso ravnali v nasprotju z zakoni. V nekaterih okoljih se je brž raznesel glas, da se je zgodil hladnokrven umor, po preiskavi in treznem premisleku pa je obveljalo, da policistom v tistem trenutku res ni preostalo drugega kot prijeti za orožje. Zanimiva so bila mnenja nekaterih tistih, ki so Lozarja poznali; zanje dogodek pravzaprav ni bilo veliko presenečenje, kot so povedali, je namreč možakar policiste prav patološko sovražil.

Stanovalci niti niso vedeli, kaj se dogaja

Sostanovalci v veliki stolpnici, kjer je domovalo okoli osemdeset družin, so tistega aprilskega dne mirno prenašali navzočnost policije. Tujcev niso spuščali v stavbo, mnogo stanovalcev pa sploh ni vedelo, kaj se je zgodilo. Streljanja niso niti slišali, pokanje je prespal celo eden od sosedov.


Šele ko so izvedeli, za koga gre, so nekateri dogodek pokomentirali. Njihove izjave so si bile v glavnem enotne v mnenju, da je bil nesrečni Venčeslav moteč stanovalec, slišati je bilo, da naj bi že dlje teroriziral vse po vrsti. Vključno z materjo, ki naj bi živela v stanovanju pod nenehnim pritiskom in grožnjami. Eden je povedal, da naj bi imel Lozar svojo sobo nenehno pod ključem, nikogar naj ne bi pustil vanjo.

Po prvih, uradno sicer nepotrjenih informacijah je moral Lozar nekoč v sobo spustiti policiste, ti naj bi tam našli celo ročne bombe.

Orožje je bilo njegova strast

Nasploh je bila njegova strast orožje, večkrat naj bi se oborožen sprehajal v okolici PP Moste in grozil policistom.
Da je imel možakar res slabo oziroma prav sovražno mnenje o policistih, so dokazovali tudi veliki stenski napisi v kleti njegove stolpnice. »Smrt policiji!« je eden od grafitov, ki je v črni barvi krasil zidove. Vse to so možje postave vedeli, toda v postopkih proti ljubitelju orožja, ki je povrhu glasno razglašal, da je njegov življenjski cilj ubiti policista, mu je pomagala njegova domnevna psihična bolezen. Večkrat se je zdravil v psihiatrični bolnišnici, spis o njegovih kaznivih dejanjih in prekrških se je debelil, pravosodje pa, kot je kazalo, se nekako ni znalo ustrezno odzvati v boju proti takšnemu bolniku. In 21. aprila je, po številnih napovedih, Venčeslav Lozar svoje bolne namere poskušal uresničiti.


Kot rečeno, je obisk policistov pričakoval, saj je prej dobil obvestilo s poukom o možnosti prisilne privedbe, če se bo neupravičeno izmikal vabilom. Iskali so ga že dan prej, toda na zvonjenje se ni oglasil. Nekdo je prišepnil, da naj bi jih o nevarnosti, ki preži nanje, obvestila tudi Venčeslavova mati, ki naj bi bila priča jutranjega streljanja.

Preiskava skoraj do poldneva

Preiskava v stolpnici se je zavlekla skoraj do poldneva, šele naslednji dan je policija izdala uradno sporočilo; da je bila za Lozarja odrejena privedba na sodišče v Ljubljani, ponj je šlo pet policistov PP Moste. Potrdili so, da Lozar policiji ni bil neznan, da jim je že večkrat grozil s pobojem, grozil naj bi tudi, da bo razstrelil policijsko postajo, pri preiskavah na njegovem domu so večkrat našli orožje in strelivo. To je bil tudi razlog, da so se policisti primerno opremili z neprebojnimi jopiči. Ko so okoli 5.30 pozvonili, naj bi jim Lozar odprl vrata, potem pa je začel brez opozorila streljati. Ranjena policista sta bila stara sedemindvajset in osemindvajset let, starejši z osemletnim, mlajši s štiriletnim stažem v policiji. Javnost so obvestili, da sta oba zunaj smrtne nevarnosti. Eden je bil zadet v telo, a je naboj priletel v neprebojni jopič, drugi v roko. Policisti so odgovorili s streljanjem in obračun se je končal z Lozarjevo smrtjo. Na policiji so imenovali komisijo, da je preverila upravičenost uporabe orožja policije.