NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Fenomen nagrobnih sveč
Pomislite, preden prižgete letošnjo osmo svečo. Ena je povsem dovolj za vso vašo ljubezen.
Odpri galerijo
Večerni pogled na pokopališča v Sloveniji je prelep. Kot zvezdnato nebo žarijo svečke, ki ponazarjajo duhove umrlih pa tudi našo vez z njimi. Ogenj ni le smrt, je tudi del življenja.
Da smo Slovenci svetovni fenomen, ko gre za posmrtno pozornost našim prednikom s prvonovembrskimi svečami, verjetno ni za nikogar, ki vsaj kdaj bere dnevne novice, nov podatek. Oklepamo se tretjega mesta po porabljenih svečah na prebivalca na svetu, kot bi šlo za pomembno mesto na stopničkah svetovnih rekordov, ki ga je treba vztrajno braniti. Šestnajst milijonov sveč prižgemo na leto, vsakdo med nami torej 8. Manifestacija našega spoštovanja, ljubezni, pogrešanja in kar je še podobnih čustev do preminulih skozi sveče je izjemna. Posledice se merijo v 950 tonah neprevzetih odpadnih sveč še pred prvim novembrom. Do konca leta je ta številka ocenjena na 1500 ton. Vse to je težka, nedopustna obremenitev za okolje, ki si jo v prelepi, zeleni, čisti Sloveniji preprosto ne bi smeli privoščiti. Kot omejujemo količino nabranih gob, bi morali omejiti tudi število prižganih nagrobnih sveč.
Od kod ta strast za prižiganje sveč? So zgorele in odpadne sveče odraz frustracij, nerešenih odnosov, odprtih vprašanj, ki jih nismo razrešili z našimi predniki med njihovim zemeljskim bivanjem? Je prinašanje celih palet sveč na grobove dokaz, da se ne moremo ločiti od preteklosti, da ne zremo v prihodnost? Zakaj ni ena sama svečka dovolj, da se spoštljivo, mirno, z vso ljubeznijo in objemom spomnimo nanje in se znova poslovimo od njih? Poznam primere, ko se generacije v družinah niso razumele, niso se niti pogovarjale med seboj, danes pa se zbirajo okoli groba tistega, s katerim so desetletja živeli v molku. So sveče tudi simbolno kupovanje odpustkov za vse medsebojne prepire in nesoglasja?
Enako skrb vzbujajo »pogrebna« darila ob smrti naših bližnjih. Preživeli svojci ostanejo na koncu pogreba sami, skušeni, objokani, a s kupom v celofan zavitih sveč. Kakšno darilo je nagrobna sveča? Zato pomislite, preden prižgete letošnjo osmo svečo. Ena sama je povsem dovolj za vso vašo ljubezen, če je ta pristna.
Da smo Slovenci svetovni fenomen, ko gre za posmrtno pozornost našim prednikom s prvonovembrskimi svečami, verjetno ni za nikogar, ki vsaj kdaj bere dnevne novice, nov podatek. Oklepamo se tretjega mesta po porabljenih svečah na prebivalca na svetu, kot bi šlo za pomembno mesto na stopničkah svetovnih rekordov, ki ga je treba vztrajno braniti. Šestnajst milijonov sveč prižgemo na leto, vsakdo med nami torej 8. Manifestacija našega spoštovanja, ljubezni, pogrešanja in kar je še podobnih čustev do preminulih skozi sveče je izjemna. Posledice se merijo v 950 tonah neprevzetih odpadnih sveč še pred prvim novembrom. Do konca leta je ta številka ocenjena na 1500 ton. Vse to je težka, nedopustna obremenitev za okolje, ki si jo v prelepi, zeleni, čisti Sloveniji preprosto ne bi smeli privoščiti. Kot omejujemo količino nabranih gob, bi morali omejiti tudi število prižganih nagrobnih sveč.
Od kod ta strast za prižiganje sveč? So zgorele in odpadne sveče odraz frustracij, nerešenih odnosov, odprtih vprašanj, ki jih nismo razrešili z našimi predniki med njihovim zemeljskim bivanjem? Je prinašanje celih palet sveč na grobove dokaz, da se ne moremo ločiti od preteklosti, da ne zremo v prihodnost? Zakaj ni ena sama svečka dovolj, da se spoštljivo, mirno, z vso ljubeznijo in objemom spomnimo nanje in se znova poslovimo od njih? Poznam primere, ko se generacije v družinah niso razumele, niso se niti pogovarjale med seboj, danes pa se zbirajo okoli groba tistega, s katerim so desetletja živeli v molku. So sveče tudi simbolno kupovanje odpustkov za vse medsebojne prepire in nesoglasja?
Enako skrb vzbujajo »pogrebna« darila ob smrti naših bližnjih. Preživeli svojci ostanejo na koncu pogreba sami, skušeni, objokani, a s kupom v celofan zavitih sveč. Kakšno darilo je nagrobna sveča? Zato pomislite, preden prižgete letošnjo osmo svečo. Ena sama je povsem dovolj za vso vašo ljubezen, če je ta pristna.
