NA KOŽO
Do konca sveta in nazaj
Odpri galerijo
Hvala prijateljstvu, da sem lahko tri zanimive možakarje, ki imajo v glavnem pospravljeno v glavi in srcu, četudi jih nekolikanj razjedajo sodobne neprilike, kot so denimo stres in sumi o zakonih staranja, vodil na ekskurziji po moji Koroški. Ogled mest, stadionov, sprehodi v naravi, kulinarika, lokalne značilnosti, problematike in ambicije ter delček nočnega življenja s preverjanjem vzdržljivosti mladine; vse to je bilo na programu popotovanja od Slovenj Gradca do Črne na Koroškem in nazaj.
Športnim navdušencem sem razkazal lično urejene nogometne stadione z odličnimi zelenicami, čeprav ima Koroška le enega drugoligaša – Fužinar z Raven na Koroškem. Vsi drugi nogometni kolektivi so v nižjih ligah, svojčas je imela regija kar dva prvoligaša, Korotan s Prevalj in Dravograd. Nogometni duh je še vedno močno prisoten, sploh v Slovenj Gradcu, kjer resda deluje en samcat hotel, a je idealen za poletne priprave. Tokrat smo srečali košarkarje Bosne in Hercegovine ter nogometne upe beograjskega Partizana. Nekdaj so se v Mežici med drugimi redno pripravljali košarkarji Olimpije in asi jugoslovanske reprezentance. Hotel je tam zaprt že »sto let« in kajpada nezadržno propada.
Podobno je z Ivarčkim jezerom, nekdaj kultnim športno-rekreacijskim parkom, kjer je bilo nadvse živahno vse leto, tudi zaradi bližnjega smučišča. Propad ravenske železarne, ki je v času bivše države poskrbela za prosti čas delavcev, je pomenil zalet za tajkune brez vizije in strategije, ki so počrpali, kar se je dalo, in pozneje vse prepustili zobu časa. Podobno je z bližnjim hotelom Rimski vrelec v Kotljah, kjer so po drugi svetovni vojni delali resen biznis s Kotuljsko slatino, danes pa je nerešljiva uganka vprašanje lastništva.
V Črni, zibelki mnogo slovenskih olimpijcev s Tino Maze na čelu, razcvet doživlja kolesarski turizem. Na voljo je na desetine kilometrov gorskih kolesarskih poti, od manj do zelo zahtevnih. Tja, na konec sveta, kakor se radi pošalimo, prihajajo množice tudi med znamenitim Koroškim turističnim tednom sredi avgusta. Pojdite na Koroško, tam boste hitro pozabili na slabšo cestno povezavo in vnovič spoznali, kako zelo lepa je Slovenija s svojimi srčnimi in prijaznimi ljudmi.
Koroška je na poti turističnega preboja. Močan adut sta šport in rekreacija.
Športnim navdušencem sem razkazal lično urejene nogometne stadione z odličnimi zelenicami, čeprav ima Koroška le enega drugoligaša – Fužinar z Raven na Koroškem. Vsi drugi nogometni kolektivi so v nižjih ligah, svojčas je imela regija kar dva prvoligaša, Korotan s Prevalj in Dravograd. Nogometni duh je še vedno močno prisoten, sploh v Slovenj Gradcu, kjer resda deluje en samcat hotel, a je idealen za poletne priprave. Tokrat smo srečali košarkarje Bosne in Hercegovine ter nogometne upe beograjskega Partizana. Nekdaj so se v Mežici med drugimi redno pripravljali košarkarji Olimpije in asi jugoslovanske reprezentance. Hotel je tam zaprt že »sto let« in kajpada nezadržno propada.
Podobno je z Ivarčkim jezerom, nekdaj kultnim športno-rekreacijskim parkom, kjer je bilo nadvse živahno vse leto, tudi zaradi bližnjega smučišča. Propad ravenske železarne, ki je v času bivše države poskrbela za prosti čas delavcev, je pomenil zalet za tajkune brez vizije in strategije, ki so počrpali, kar se je dalo, in pozneje vse prepustili zobu časa. Podobno je z bližnjim hotelom Rimski vrelec v Kotljah, kjer so po drugi svetovni vojni delali resen biznis s Kotuljsko slatino, danes pa je nerešljiva uganka vprašanje lastništva.
V Črni, zibelki mnogo slovenskih olimpijcev s Tino Maze na čelu, razcvet doživlja kolesarski turizem. Na voljo je na desetine kilometrov gorskih kolesarskih poti, od manj do zelo zahtevnih. Tja, na konec sveta, kakor se radi pošalimo, prihajajo množice tudi med znamenitim Koroškim turističnim tednom sredi avgusta. Pojdite na Koroško, tam boste hitro pozabili na slabšo cestno povezavo in vnovič spoznali, kako zelo lepa je Slovenija s svojimi srčnimi in prijaznimi ljudmi.
