VARČNOST

Kraljičino oporoko bodo odprli šele čez 89 let

Vse premoženje je podedoval kralj Karel III., saj edini ne plača davka. Ali je Elizabeta II. kaj zapustila komu drugemu, še dolgo ne bo znano.
Fotografija: Elizabeta je dala za 90 let zapečatiti tudi Filipovo oporoko. FOTO: Ian Waldie/Reuters
Odpri galerijo
Elizabeta je dala za 90 let zapečatiti tudi Filipovo oporoko. FOTO: Ian Waldie/Reuters

Po smrti britanske kraljice Elizabete II. septembra lani je vse kraljevo premoženje podedoval njen naslednik, kralj Karel III., ki lahko z njim razpolaga po svoji volji. To pomeni, da lahko nepremičnine podari sorojencem ali otrokom, enako velja za dragulje in druge dragocenosti. Tako je že od leta 1993, razlog pa je preprost - da se kraljevo premoženje obdrži v domovini. Tako je določila vlada premierja Johna Majorja, kraljevi družini pa gre zakon na roko še iz enega razloga. Prestolonasledniki so edini dediči vladarja zato, ker so le oni oproščeni davka na dediščino, ko podedovano premoženje razdelijo med druge sorodnike, pa tudi njim ni treba ničesar plačati, saj gre za darilo, in ne dediščino. Ali je kraljica kakšno tiaro, krono, morda palačo zapustila komu drugemu, morda celo nekomu, ki ni član britanske kraljeve družine, pa bo znano čez slabih 89 let. Takrat bo o vsebini njene oporoke morda izvedela tudi javnost, in nič prej.

Da bi kraljevo premoženje ostalo v državi, je prestolonaslednik opravičen davka na dediščino, ki bi sicer znašal milijone evrov. FOTO: Hugo Burnand/Reuters
Da bi kraljevo premoženje ostalo v državi, je prestolonaslednik opravičen davka na dediščino, ki bi sicer znašal milijone evrov. FOTO: Hugo Burnand/Reuters

Da bi zaščitili kraljeve in integriteto pokojnega, se ob njegovi smrti oporoka zapečati in zaklene v sef, kjer mora ostati 90 let. »Zares zasebne vidike življenja vladarja in njegove družine je treba zaščititi, da bi ohranili njihovo dostojanstvo. V oporokah so lahko omenjeni 'zunanji' ljudje in javnost bi se lahko začela spraševati o odnosu pokojnega do te osebe, še posebno če bi ta bila nasprotnega spola. Lahko bi se zgodilo, da vladar v oporoki koga razdedini, če bi se to javno razvedelo, bi bilo to za to osebo sramotno, in tako dalje. Tega ne želimo, prav je, da kraljevi ohranijo nekaj skrivnostnosti,« je pojasnil Andrew McFarlane z oddelka za družinske zadeve na višjem sodišču v Londonu. Edina izjema je bila do zdaj v dobrem stoletju, kolikor pravijo, princesa Diana, njeno oporoko so namreč odprli in objavili takoj.

Pravilo o zapečatenju je leta 1911 uvedla Marija Teška, Elizabetina babica in žena kralja Jurija V. Njen brat, princ Francis Teški, namreč ni bil ravno zgleden državljan, govori se, da je v oporoki precej kraljevega premoženja, predvsem v obliki draguljev, zapustil svoji ljubici, ki naj bi mu rodila nezakonskega otroka. Ker ga je v prerani grob pljučnica spravila le nekaj mesecev pred kronanjem Jurija V. in Marije, se je slednja odločila, da bo dala oporoko zapečatiti, na tak način pa je vse premoženje ostalo v družini. Čeprav je od smrti princa Francisa minilo več kot 90 let, vsebina oporoke javnosti še ni znana, prav tako ne, ali so jo sploh odprli. Čeprav ni bil vladar, je dala kraljica Elizabeta II. za omenjeno obdobje zapečatiti tudi oporoko svojega moža, princa Filipa, ki je umrl dobro leto pred njo, prav tako sta dali oporoki zapečatiti kraljičina mama in sestra, princesa Margareta. V nasprotnem primeru bi lahko po zakonu, sprejetem leta 1981, vpogled vanje, enako velja za vse oporoke v Veliki Britaniji, dobil vsak, ki bi pri notarju oziroma organu, kjer je spravljena oporoka, plačal določen znesek.

Marija Teška ni hotela, da bratove skrivnosti pridejo v javnost. FOTO: Wikipedia
Marija Teška ni hotela, da bratove skrivnosti pridejo v javnost. FOTO: Wikipedia

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije