TURČIJA
V dveh letih še ni bil turist
Šport je judoista Mihaela Žganka popeljal v Istanbul; Turčije mu še ni uspelo raziskati, se pa je naučil skoraj tekoče govoriti turško.
Odpri galerijo
Tudi njega je Hagija Sofija v živo osupnila.
Slovenski judoist Mihael Žgank že malce več kot dve leti biva v Turčiji. Tja je 26-letnega Žalčana, ki je leta 2017 postal svetovni podprvak, popeljala športna pot, začasni turški prebivalec pa bo najbrž ostal vse do olimpijskih iger leta 2024. Zanj velja ravno nasprotno kot za večino Slovencev, ki se na počitnice odpravljajo v Turčijo: Mihael v Turčiji stanuje, na dopust pa prihaja v Slovenijo.
V najljubši restavraciji FOTOGRAFIJE: osebni arhiv
Priti na počitnice v tujo deželo ni vedno ravno najlažje, precej je odvisno od tega, kam gremo, kateri jezik govorijo, ostati v tuji deželi in tam živeti pa je še bistveno težje. Tudi za Mihaela, ki živi v evropskem delu Istanbula, je to bil krepak zalogaj, a se je sčasoma vse uredilo. Čeprav se je moral privaditi marsičemu novemu in predvsem drugačnemu. "Na začetku je bilo težko, saj je to popolnoma druga kultura. Ampak ko potegnemo črto, smo vsi le ljudje. Najlažje se je bilo privaditi na hrano, saj imajo zelo bogato kulinariko, težav pa nisem imel niti z drugim časovnim pasom, pozimi sta samo dve uri razlike." V Turčiji je drugačen način dela na treningih, a zanj sta bili najtežji jezikovna prepreka in oddaljenost od družine. "Tam sem edini Slovenec, slovensko pa seveda nihče niti v sanjah ne zna. Sprva smo se sporazumevali v angleščini, hvala bogu so jo nekateri znali. Zdaj pa se pogovarjam že skoraj v tekoči turščini."
Precej lahka in hitra je bila vključitev v ekipo klubskih tovarišev oziroma državno reprezentanco Turčije. "Osebje v ekipi je super," poudari in razkrije, da je v Turčiji dobil novo ime, Mikael Özerler, kličejo pa ga kar Miko.
Moj najljubši kotiček je restavracija nad eno izmed največjih mošej v evropskem delu Istanbula s pogledom na Bospor.
Privaditi se je moral na drugo kulturo, drugačen standard in način življenja, pa tujemu jeziku in deželi nasploh. "Najbolj sta mi všeč narava in raznolikost države. Prav nič pa mi ni pogodu, da nimam časa za raziskovanje tega." Priznava, da v minulih dveh letih sploh še ni imel priložnosti, da bi bil pravi turist. A čeprav ga turistično raziskovanje še čaka, lahko tudi brez tega zazna razlike v primerjavi s Slovenijo. "Glavna razlika, vsaj po mojem opažanju, je disciplina v vsakdanjem življenju, nekakšen sistem dela, ki ga Slovenci bolj spoštujemo."
In čeprav turist še ni bil, si je lahko temeljiteje ogledal Istanbul. "Običajno vsak prosti vikend izkoristim za nakupe po največjih in najstarejših trgovskih centrih na svetu. Moj najljubši kotiček je restavracija nad eno izmed največjih mošej v evropskem delu Istanbula s pogledom na Bospor. Najbolj zanimiv se mi zdi čas ramadana – postenje, druženje v tem mesecu ter zaspanost celotne države v tem obdobju. Težko je razumeti, da v tem času najdeš težko odprto celo kakšno banko pred poldnevom."
V Turčiji je bil, ko je deželo v primež dobila korona, zato se je vmes vrnil v Slovenijo.
Nadvse mu je zanimiva vsesplošna zaspanost celotne države v času ramadana.
"V Turčiji se situacija počasi umirja, najbrž se vračam v prihodnjih dneh. Šele tedaj pa bom res videl, kakšno je resnično stanje." Sicer pa Mihael pravi, da se vsaj v grobem njegovo življenje v začasni domovini ne razlikuje bistveno od njegovega vsakdana v Sloveniji. Veliko časa mu vzamejo treningi in tekmovanja, v prostem času rad bere, kolesari, pogleda kakšno serijo, rešuje križanke in se druži s prijatelji. Slednje je poskušal čim bolj izkoristiti med začasnim bivanjem v Sloveniji, saj bo po vrnitvi v Turčijo preteklo nekaj časa, preden bo spet prišel v domače kraje.
