Ste že slišali za vodno kremacijo? Menda je bolj ekološka
Po svetu primanjkuje prostora za pokopališča, zato so v mnogih državah že onemogočili pokope v krstah, namesto njih pa ponujajo zgolj upepelitev, medtem ko so se drugod odločili za bolj ekološke pokope in pokojne denimo v tla zakopljejo v biorazgradljivih krstah, denimo iz kartona. Na Nizozemskem pa je startup podjetje izdelalo inovativno, tako imenovano živo krsto iz micelijev gliv, ki pomagajo razgraditi truplo v rekordnem času. Predvsem v Združenih državah Amerike, Kanadi in Republiki Južni Afriki zadnja leta priljubljenost pridobiva tako imenovana vodna kremacija, ki bo kmalu na voljo tudi v Veliki Britaniji, od koder se bo najverjetneje razširila v Evropo, menijo poznavalci.
Zmehčane kosti posušijo in zmeljejo v prah, tega pa vrnejo svojcem.
Gre za postopek, imenovan alkalna hidroliza, pri katerem pokojnega položijo v biorazgradljivo vrečo, to pa zaprejo v kontejner, napolnjen s kalijevim hidroksidom in vodo. Tekočina je pod velikim pritiskom in izjemno vroča, njena temperatura znaša 160 stopinj Celzija, od tod tudi ime vodna kremacija. Kombinacija spremeni tkiva in celice v vodeno raztopino mikromolekul, ostanejo le povsem zmehčane kosti, ki jih nato posušijo in zmeljejo v prah, tega pa vrnejo svojcem.
Raziskave so pokazale, da je omenjeni postopek veliko bolj ekološki kot običajna upepelitev, saj z njim v ozračje ne spuščajo strupenih plinov in drugih onesnaževalcev. Je tudi do okolja bolj prijazen od običajnih pogrebov, pri katerih obstaja nevarnost, da bo razpadajoče truplo onesnažilo vodne vire v bližini. Eden najbolj znanih ljudi, ki si je po smrti zaželel vodno kremacijo, je bil južnoafriški borec proti apartheidu in Nobelov nagrajenec nadškof Desmond Tutu, ki je umrl decembra 2021.
