Planica 2022: kdo je pod Poncani poletel do najvišjega zaslužka?
Smučarski skoki so komercialno usmerjen šport. Podobno kot katera koli druga športna panoga, ki žanje pozornost zadostnega števila gledalcev, tekmovalci pod dežnikom Svetovne smučarske zveze (FIS) živijo od (para)državne finančne podpore, pokroviteljev in – denarnih nagrad za visoka mesta. Finančnih nagrad najboljših na skakalnicah in letalnicah resda ne moremo primerjati z zaslužki najboljših športnikov v globalno razvitih kolektivnih športih, tenisu ali kolesarstvu, gotovo pa je mogoče nadpovprečno udobno živeti tudi od poklicnega letenja na smučeh.
Če bi navedli le najuspešnejše tekmovalce zadnjih desetih sezon (glej tabelo), bi ugotovili, da je prvi skakalec zime v povprečju zaslužil 196.293 švicarskih frankov (CHF), kar v današnjem razmerju med frankom in evrom znaša približno 190 tisoč evrov. Po dvakrat so se znašli med največjimi zaslužkarji Gregor Schlierenzauer (2012, 2013), Kamil Stoch (2014, 2018) in Stefan Kraft (2017, 2020), med športniki, ki so bili na vrhu finančne piramide, je v sezoni 2015/16 pristal tudi Peter Prevc.
Od Hannawalda do Peterke
Mlajše privržence smučarskih skokov je treba opozoriti najmanj na tri dejavnike, ki so v zadnjih desetletjih vplivali na vrstni red največjih zaslužkarjev v svetovnem pokalu in tudi vsoto izplačanih nagrad. Za kaj gre? Najprej je treba pojasniti, da sodijo tekme svetovnega pokala v drugo kategorijo kot tekme svetovnega prvenstva. Primer: marca 2020 bi moralo biti denimo v Planici svetovno prvenstvo v poletih (ki torej ne bi vplivalo na lestvico največjih zaslužkarjev), toda pod streho so ga spravili šele decembra, to – da na primer pod Poncami ni bilo tekem svetovnega pokala – pa se je zgodilo še trikrat: v letih 2005, 2008 in 2010.
Dva dejavnika bolj neizprosno vplivata na zgodovinski vrstni red finančno najuspešnejših v svetovnem pokalu. Prvič, pri posebni lestvici največjih zaslužkarjev je treba upoštevati nihanje valutnih tečajev med posameznimi leti, predvsem spremembe v razmerju evro-frank. Tako strma krepitev franka kot njegov padec sta razumljivo vplivala na valutno razmerje EUR/CHF. Morda bi bilo bolj transparentno, če bi vse nagrade obravnavali v švicarskih frankih.
Drugi dejavnik je še »močnejši« in je čez noč spremenil režim osvajanja točk ter posledično denarnih nagrad tekmovalcev. Poljski velemojster skokov Adam Malysz je denimo na finalu sezone marca 2007 – pri nas v Planici – pospravil v žep 90.000 frankov za tri zmage. V petek, 23. marca, je bil najboljši na tekmi, ki so jo preložili k nam iz Vikersunda, konec tedna je dobil še sobotno in nedeljsko preizkušnjo. Toda, pozor, takrat je bil v veljavi prejšnji sistem nagrajevanja, saj je dobilo denarno injekcijo le prvih deset skakalcev, preostali so tekmovali za točke in čast! Zmagovalcu tekme je romalo v žep 30.000 CHF, drugouvrščeni je prejel polovico tega zneska, tretjeuvrščeni 10.000 CHF in tako naprej do 10. mesta, ki je prinašalo tisočaka. Toda takšen sistem je nagrajeval le smetano.
Kaj bi dal Prevc za zmage pred letom 2010 ...
Nov sistem nagrajevanja, ki je bolj egalitaren in uravnotežen, je FIS uveljavila s sezono 2010/11: odtlej vsaka točka prinaša sto frankov. Zadnje mesto (30.) torej prinaša stotaka, zmaga, ki je vredna 100 točk v boju za naslov skupnega zmagovalca svetovnega pokala, pa 10.000 frankov.
Tudi pogled na posamezne finančne zmagovalce v zadnjih 19 sezonah razkriva vse manjše odstopanje najboljših in tistih za njimi. Prelom se je zgodil prav leta 2010. Od leta 2003 so se namreč zvrstili (vse v CHF) Sven Hannawald (214.696), Roar Lyøkelsøy (233.881), Janne Ahonen (335.500), Jakub Janda (184.550), Adam Malysz (326.250), Thomas Morgenstern (412.950), Gregor Schlierenzauer (524.500), Simon Ammann (164.900), spet Morgenstern (213.200), dvakrat Schlierenzauer (165.700 in 176.500), Kamil Stoch (147.500), Severin Freund (198.900), Peter Prevc (248.800), Stefan Kraft (188.500), vnovič Stoch (178.800) in v sezoni 2018/19 Rjoju Kobajaši (251.733).
V Planici nagradili 23 Slovencev
Če bi upoštevali le učinek orlov, ki so jadrali pod Poncami v slovenski opravi, bi lahko našteli 23 skakalcev, ki so od sezone 2002/03 do danes zaslužili najmanj sto frankov na tekmi svetovnega pokala v Planici. Na vrhu pričakovano kotira Peter Prevc (130.850 CHF), sledijo specialist za polete Robert Kranjec (123.700), Jurij Tepeš (79.800), Domen Prevc (37.200), Anže Semenič (32.950), Jernej Damjan (24.150), Bor Pavlovčič (14.300), Timi Zajc (14.200), Andraž Pograjc (9600), Žiga Jelar (6500), Anže Lanišek (3600), Cene Prevc (3300), Nejc Dežman (3100), Rok Benkovič (3000), Tilen Bartol (1900), Jure Šinkovec (1750), Matjaž Pungertar (1700), Tomaž Naglič (1600), Lovro Kos (1400), Jaka Hvala (800), Robert Hrgota (600), Dejan Judež (600) in Bine Zupan (300).
Pod črto torej ni finančnih skrivnosti: doslej so največ zaslužili Peter Prevc, Rjoju Kobajaši in Adam Malysz. Poljak je finančni kralj Planice, slovenski plemič pod Poncami je Peter Prevc, z najdebelejšo denarnico v tej sezoni pa prihaja na Gorenjsko japonski as Rjoju Kobajaši, ki je pred koncem tedna v Oberstdorfu skupaj zaslužil že 292.000 švicarskih frankov z nagradami v svetovnem pokalu. V tej sezoni se mu nihče ni približal, pod njim kotirata Karl Geiger (183.750) in Stefan Kraft (144.500), med Slovenci so najvišje Anže Lanišek (7., 96.000), Timi Zajc (11., 70.050), Lovro Kos (14., 52.050) in Peter Prevc (17., 44.100).
