Pozdrav pomladi: v gozdovih in na bregovih rek se kaže zeleni pridih
V ponedeljek smo vstopili v koledarsko pomlad. Zadnje dni koledarske zime je zaznamovala velika temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom, ponekod je presegla 20 °C. Na Babnem polju se je z –7,1 ogrelo na 13,7 °C, v Ilirski Bistrici z –5,3 na 15,3 °C, v Logatcu z –6 na 14,1 °C.
Alergiki so si ob ohladitvah vsaj za kratek čas oddahnili. Biovremenska napoved kaže, da v nižinah poteka druga polovica sezone prašenja jelše, ki je letos podpovprečna, obremenitev s pelodom pa je nizka do občasno srednje visoka. Sezona leske je v zaključni fazi, cvetni prah se bo lokalno še pojavljal v manjših količinah. Obremenitev s pelodom jesena je nizka in se bo postopoma povečevala. Trenutno večino cvetnega prahu prispeva nizko alergena tisa, ki navadno ne povzroča zdravstvenih težav. V Primorju cvetijo ciprese, obremenitev je visoka. Po podatkih napovedi bo začetek sezone breze odvisen od vremenskih razmer. Trenutna opažanja kažejo na začetek pojavljanja cvetnega prahu breze v zadnji dekadi marca.
Sončno in suho vreme v preteklih dneh bodo zamenjale krajevne padavine. Nekoliko se bo ohladilo, vikend cvetne nedelje ne bo tako prijeten. Po vremenskih napovedih pričakujemo, da bosta Slovenijo prešli dve vremenski fronti, prva ob vstopu v vikend in druga ob njegovem koncu. Več oblačnosti bo na zahodu in v osrednjem delu države, več jasnine na vzhodu. Predvsem nad hribovitimi kraji zahodne Slovenije se bodo pojavljale rahle padavine. Najvišje dnevne temperature bodo večinoma od 14 do 20 °C. To bo zagotovo pognalo vegetacijo v intenziven razvoj.
Iva že cveti
In kakšno dobrodošlico so letošnji koledarski pomladi priredile rastline? Že od konca zime opazujemo njihovo prezgodnje prebujanje, tako pri malem zvončku in spomladanskem žafranu kot zgodnjih lesnatih rastlinah, na primer leski in črni jelši.
Značilnost letošnjega cvetenja je precejšna časovna in prostorska razpršenost, od zelo zgodnjega pojava do povprečnega, na območjih s snežno odejo tudi poznega. Odločilen vpliv vremena na cvetenje jelše je bil podoben kot pri leski. Okrasne jelše, posajene v urbanem okolju, so zacvetele zelo zgodaj, tiste v naravnem okolju bistveno kasneje. Začetek prašenja črne jelše je bil že nekoliko bližje povprečnemu času in skoraj en teden kasnejši kot v predhodnih dveh letih. Vmesne ohladitve so zgodnje prebujanje nekoliko zaustavljale oziroma prekinile cvetenje.
S tveganjem pozebe še nismo opravili.
Še v teh dneh lahko opazujemo barvitost mačic leske, na istem grmu so porjavele in od mraza poškodovane, ki so se jim kasneje pridružile sveže odprte mačice. Ženskih cvetov skoraj ni več opaziti, morda bo prav zaradi tega letina lešnikov slabša. Praznovanju pomladi se v svoji mavrični pisanosti pridružujejo tudi lapuh, jetrnik, pljučnik, pasji zob, vijolice, trobentice in druge cvetlice.
V gozdovih, na bregovih rek, posekah, gozdnih robovih se že kaže zeleni pridih, najbolj bogato pa se košatijo cvetovi vrbe ive. Ta dvodomna in žužkocvetna vrsta cveti precej pred olistanjem, zgodaj spomladi, včasih celo pozimi. Iva je dvodomna rastlina, moški prašni cvetovi so na enem, ženski cvetovi, s cvetnimi brazdami in plodnico, pa na drugem grmu. Združeni so v socvetjih, ki so zgodaj spomladi še pokrita s krovnimi luskami.
Sadno drevje v pogon
Posredno nas prezgodnje prebujanje rastlin, znanilk pomladi, opozarja, da se lahko prezgodnji fenološki premiki zgodijo tudi pri gojenih rastlinah. Cvetove že odpirajo zgodnje sorte marelic na sončnih legah na Vipavskem in Goriškem. Slednje več kot 10 dni prezgodaj, kar je skrb vzbujajoče zaradi večjega tveganja za pozebo.
Zadnje dni koledarske zime je zaznamovala velika temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom, ponekod je presegla 20 °C.
Tudi zgodnje sorte ringlojev so že začele cveteti. Rastne premike je opaziti tudi pri zgodnjih hruškah na Primorskem. Konec marca in začetek aprila, ko običajno lahko pričakujemo cvetenje, sta še daleč, napovedi pa kažejo, da bodo temperature fenološki razvoj lahko še pospešile. S tveganjem pozebe še nismo opravili.
