Poleti vrtičkom grozijo nevarnosti: pomagamo si lahko s terasami
Poleti vrtičkom grozijo mnoge nevarnosti, med najpogostejšimi so suša, toča in močni nalivi, tudi močan veter, ki lahko polomi višje rastline, še posebno tiste, ki so že obtežene s plodovi. Dolgotrajno deževje je sicer nevarno predvsem za paradižnik, ki preveč vlage ne mara, napade ga lahko krompirjeva plesen. Prepoznamo jo po temnih lisah, najprej na listih in steblu, razširi pa se tudi na plodove, ti so tako neužitni, zato nam ne preostane drugega, kot da rastline izpulimo in uničimo.
Vrt pred točo zavarujemo s posebnimi mrežami, a jih je treba namestiti dovolj visoko.
Močni nalivi so težava za vse rastline, saj lahko deroča voda odnese precej prsti. Še posebno v nevarnosti so vrtički na klancu ali tik pod njim. Če nimamo na razpolago ravne površine, je bolje, da, preden se lotimo vrtnarjenja, izdelamo terase, ki jih še dodatno zaščitimo tako, da na koncu vsake položimo večje kamne, ki bodo zadržali naneslo prst. Namesto kamnov lahko postavimo tudi nižjo ograjo iz opek ali drugih materialov, da bo le dovolj trdna, dobro je poskrbeti tudi za nekaj odprtin, da bo lahko skoznje odtekala odvečna voda. Kako visoke bodo terase, je odvisno od naklona hriba. Na območjih, kjer so močni nalivi pogosti, tudi tik ob vznožju klanca raje ne urejamo vrtička, saj se bo vanj stekalo preveč vode, lahko tudi drugega materiala, ki ga bo ta prinesla s seboj, in ta lahko sadike polomi.
Tla bodo po zalivanju nekoliko dlje ostala vlažna, če jih pokrijemo z zastirko.
Čeprav je prva misel po nalivu ali obilnejšem deževju, da moramo preveriti, kaj je z vrtninami, pa raje še nekoliko počakajmo ali si vrtiček ogledamo zgolj od daleč. Po razmočenih tleh ni priporočljivo hoditi, saj bomo že tako zbito zemljo zbili še dodatno in rastlinam otežili dostop do hranil. Ko se bo tako zbita zemlja posušila, jo bo veliko težje obdelovati.
Ne škropimo po listih
Poletja redko minejo brez toče, ki lahko povzroči zelo veliko škode. Na območjih, kjer je ta pogosta, je zato smiselno razmisliti o namestitvi posebne mreže, ki bo ledena zrna zadržala nad rastlinami, obenem pa je dovolj zračna in prepustna, da bodo rastline pod njo dobile dovolj svetlobe in toplote. Pri nameščanju mreže je treba upoštevati, da se bo, ko se bo vanjo ujela toča, povesila, zato jo pritrdimo dovolj visoko, da se tudi v tem primeru ne bo dotikala najvišjih rastlin.
V sušnih obdobjih nam ne preostane drugega, kot da gredice čim pogosteje zalivamo. Ne pozabimo na zastirko, ki bo vlago v tleh zadržala nekoliko dlje, zalivanja pa se lotimo zgodaj zjutraj ali ob večerih. V prvem primeru je treba paziti, da rastlin ne škropimo po nadzemnih delih. Vodne kapljice namreč delujejo kot povečevalna stekla, in ko bo nanje posijalo sonce, bo rastlino močno ožgalo. Ob večerih tega strahu ni, lahko pa rastlina, ki je bila ves dan na vročini, nato pa jo polijemo s hladno vodo, doživi šok, kar prav tako ni dobro.
