Končno sonce: toplota je ugodna za košnjo

Končno se je otoplilo. Končalo se je obdobje dolgotrajnega deževnega in nestabilnega vremena, ko so obilne padavine povzročale težave na Balkanu in italijanskem polotoku ter povzročile veliko škode tudi v Sloveniji. Na severovzhodnem delu Slovenije so se razlivale reke, na več mestih je prišlo do zastajanja in poplavljanja padavinske vode. Sprožili so se številni zemeljski plazovi zaradi velike predhodne namočenosti tal.

V visokogorju se je odebelila snežna odeja: ta je na Kredarici v začetku tretje dekade maja merila kar 445 cm. Najvišje dnevne temperature zraka so se dvignile na od 22 do 26 °C. Ob burji je bilo najtopleje na Primorskem: na letališču Portorož se je čez vikend ogrelo do 29,1 °C, v Kopru do 28,6 °C in v Dolenjah pri Ajdovščini do 27,7 °C. Še vedno pa se v zadnjem majskem tednu pojavljajo krajevne plohe in posamezne nevihte, predvsem v severni in zahodni Sloveniji.

Toplota ugodna za košnjo

Kmetovalci so se razveselili bolj suhega, za košnjo primernega, vremena. Kakovostna voluminozna krma iz travinja predstavlja pomemben del krmnega obroka živini. Pridelamo ga lahko na trajnih travnikih ali zasejanih njivskih površinah. V zadnjem času se povečuje delež sejanih travnikov v njivskem kolobarju. Vzrok je zaradi večjega izpada pridelka na trajnem travinju zaradi pogostejših suš in večje intenzivnosti živinorejske pridelave. Za doseganje večjih pridelkov je zelo pomembno pravilno izvajanje agrotehničnih ukrepov, kamor zagotovo spadajo zgodnost prve košnje ter število košenj. Tudi pri paši je treba paziti na obremenitev pašnih površin z živalmi, sploh v času dolgotrajne namočenosti tal.

Popki, iz katerih poženejo mladi poganjki, se oblikujejo že jeseni. FOTO: Happy_finch/Getty Images

Prav tako so ključni drugi ukrepi na travinju, kot so gnojenje, apnenje, varstvo pred pleveli in dosejevanje. Z zgodnjo in pravočasno košnjo ne moremo vplivati na hranilno vrednost travne ruše z vidika vsebnosti hranil rastlin, pač pa ta ukrep močno vpliva na ohranjanje hranil v rastlinah. Mlajše so rastline, večja je vsebnost beljakovin, medtem ko skupna energija z rastjo še nekaj časa narašča. Razmerje med beljakovinami in energijo, ki je primerno za dobro kakovost krme, je najugodnejše v fazi začetka latenja trave. Zato je travnike, ki so dobro negovani in zadovoljivo pognojeni, treba kmalu kositi. Če so v travni ruši prisotne tudi detelje, je s košnjo dopustno počakati do njihovega brstenja. Letos so marsikje trave že presegle optimalno razvojno fazo za košnjo, ker so bili travniki prenamočeni.

Nevarnost okužb

Pogoste padavine ustvarjajo ugodne razmere za razvoj nekaterih bolezni, kot so peronospora na vinski trti, pavje oko na oljkah, jablanov škrlup ter krompirjeva plesen. Veliko vlage je vplivalo tudi na intenziven razvoj bolezni žit. Posevki pšenice so v fazi klasenja, nekatere sorte že cvetijo. Zaradi vremenskih razmer s pogostimi in obilnimi padavinami v mesecu maju se bo ob otoplitvi povečala nevarnost okužb s fuzariozami na klasu. Ker je bila v času kolenčenja pomlad mokra in so zdaj temperature nad 20 °C, je potrebna zaščita posevkov žit. Fuzarioze klasa je skupina bolezni, ki imajo največji vpliv na količino in kakovost pridelane pšenice. Glive fuzarioz s toksini negativno vplivajo na zdravje ljudi in živali. Do okužbe klasa lahko pride od začetka klasenja do konca cvetenja, do najmočnejših okužb pa ravno v času cvetenja, ko so cvetovi popolnoma odprti. Cvetni prah na prašnikih služi kot vir hrane na začetku razvoja gliv. Okuženi klasi predčasno zaključijo nalivanje zrnja, v vlažnem vremenu pa se na njih naselijo še razne druge glive, zato lahko počrnijo.

Smrekovi vršički v sirup

Gozdovi so v bogati zeleni obleki. V pomladnem času smrekam zrastejo novi, mladi poganjki, ki jih prepoznamo po intenzivni svetli zeleni barvi. Razvojna faza mladih poganjkov nastopi, ko iz nežnih zelenih poganjkov začnejo odpadati prve svetlo rjave luske, zelene iglice pa so še stisnjene skupaj. Popki, iz katerih poženejo mladi poganjki, se oblikujejo že jeseni. So koničasti, pokriva jih zaščitna luska. Spomladi popki nabreknejo, mladi poganjki poženejo in odtrgajo zaščitne luske. Te ostanejo na vrhu poganjka kot rumeno rjave kapice.

Mlade poganjke, smrekove vršičke, spomladi nabiramo v zdravilne namene. Čaj iz svežih ali posušenih vršičkov uporabljamo pri vnetju žolčnika in žolčnih kamnih, pri obolenjih dihal. Sirup iz smrekovih vršičkov razkužuje dihalne poti, pospešuje prekrvitev sluznice in jo tudi varuje. Ker vršički vsebujejo veliko vitamina C, sirup iz njih skrbi tudi za odpornost, saj pomaga krepiti imunski sistem, preganja utrujenost in čisti kri.