Avgustovska toplota za vrt: kaj sejemo v tem času?
Toplota zadnjih dni je večinoma osušila zgornji sloj vrtnih tal povsod tam, kjer poplave niso popolnoma uničile ali poškodovale vrtne površine in je voda odtekla. Tla so se v toplih dneh ponovno ogrela, povprečne dnevne temperature tal v globini 5 cm so se v večjem delu države gibale med 20 in 26 °C, na Obali in Goriškem pa med 27 in 29 °C. Površina se je posušila povsod tam, kjer voda ni zastajala in ni bilo lokalnih padavin, še posebno na lažjih tleh. Marsikje zaradi namočenosti, težav s plazovi in naplavinami ljudje še vedno ne morejo sanirati površin ter izvajati kmetijskih opravil.
Če imamo vrt na površini, kjer pogosto poplavlja, je treba premisliti o spremembi njegove lokacije. Znova je treba pregledati površino in ugotoviti, ali obstajajo predeli, kjer zaradi dežja zastaja voda oziroma opažamo kotanje. Stoječa voda namreč zelo slabo vpliva na rastline. Večina, z izjemo obvodnih in močvirskih vrst, propade, če so več kot 48 ur pod vodo. Če sta poplavna voda in dež prinesla različen material, veje, debla, pesek in drugo, je treba vse to fizično odstraniti. Če je na vrt vdrla hudourniška voda, je tega materiala še veliko več. Marsikje so tla zaradi vseh nanosov zbita, zamuljena, ponekod pa bo zaradi odnesene plasti tal treba dodati rodovitno zemljo ali jo zaradi kemične onesnaženosti nadomestiti. Kjer lahko, po očiščenju površin poskrbimo, da bo zemlja čim manj časa gola, brez zelene odeje.
Avgusta lahko sejemo redkev, podzemno kolerabo, lahko tudi sorte solate kratkega dne, kot so ljubljanska ledenka, mehkolistne sorte, gentilina in druge. Jesenske sorte solat lahko sejemo v začetku avgusta, kasneje pa samo še presajamo sadike. Zadnji čas je, da posadimo zimske sorte radiča. Sadimo lahko tudi celo vrsto križnic, na primer kitajski kapus, cvetačo, brokoli, ter posejemo motovilec, blitvo, špinačo, rdečo peso ali celo korenje. Tiste gredice, kjer ne bo novih sadik ali semen, je priporočeno zasejati z ustreznimi rastlinami ali mešanicami za zeleno gnojenje.
Jabolka vedno naberemo s pecljem; izbiramo samo zdrave plodove brez vidnih znakov poškodb ali bolezni.
Gala zori
Plodovi jablan po večjem delu države dosegajo od 80 do 90 odstotkov končne velikosti, nekatere zgodnje sorte (npr. gala) pa so že dosegle tehnološko zrelost, kar pomeni, da so plodovi primerni za obiranje. Sadjarjem zato tehnologi priporočajo spremljanje nasada, saj je dozorevanje odvisno tudi od lege, stanja nasada in namakanja. Priporoča se obiranje v naslednjih dneh, najprej postopoma že zrele in bolj obarvane plodove.
Sorta gala je bila vzgojena na Novi Zelandiji. V pridelavo so jo uvedli leta 1965. Njeno drevo raste srednje bujno in se dobro obrašča. Sorta je zelo občutljiva za ognjevko, nekoliko manj za škrlup in še manj za pepelasto plesen. Zori konec avgusta ali v začetku septembra in je uporabna takoj po obiranju. V navadnem skladišču zdrži do decembra, v hladilnici tudi dlje. Plodovi so srednje veliki, ploščato okrogli, rahlo rebrasti ter neobčutljivi za otiske in transport.
Tveganje za vročinski stres
Večji del Evrope, tudi Slovenija, je bil v drugi dekadi avgusta spet v znamenju vročine. Temperature zraka so segle med 30 in 34 °C, na Primorskem do 36 °C, kar je za drugo polovico avgusta zelo visoko. Temperaturno-vlažnostni indeks (THI), ki ponazarja vročinski stres pri govedu, se je z območij brez tveganja in zmernega tveganja povzpel na območje velikega tveganja za vročinski stres, le na Obali in Goriškem se je vse poletno obdobje zadrževal na območju velikega tveganja. Vse do konca druge dekade avgusta je vztrajala tudi velika toplotna obremenitev za ljudi, predvsem v urbanih okoljih. V prehodu v tretjo dekado avgusta se že nakazuje vremenska fronta z nižjimi temperaturami, prinesla bo padavine, nevihte bodo zajele vso Slovenijo.
Glede na okus sorto uvrščamo med izrazito sladke. Meso je rumenkasto, čvrsto in sočno. Koža je gladka in obarvana s svetlo rumeno osnovno in svetlo rdečo krovno barvo. Obstaja več različnih tipov sorte gala, ki se od standarda ločijo predvsem po večjem deležu in načinu obarvanosti. Ugaja ji toplejše podnebje, ne ustrezajo ji presuha tla, sicer ni zahtevna. Pri obiranju je treba upoštevati pravila: plodove rahlo zasukamo, preden jih odtrgamo. Vedno jih naberemo s pecljem ter izbiramo samo zdrave plodove brez vidnih znakov poškodb ali bolezni. Previdni moramo biti, da jih ne odrgnemo ali poškodujemo, saj drugače niso primerni za shranjevanje. Vsaka najmanjša poškodba namreč hitro povzroči gnitje.
Gredice, kjer ne bo novih sadik ali semen, zasejemo z ustreznimi rastlinami ali mešanicami za zeleno gnojenje.
