Zelišča za pogum in ljubezen

POLEG zelišč, ki jih uporabljajo pri magiji za ljubezen in privabljanje simpatije, je nekoč tudi med preprostimi ljudmi krožilo nekaj vraž in nasvetov, kako pridobiti ljubljeno osebo. Prepričani so bili, da luštrek poživi zanimanje moškega za žensko, baldrijan in gorčično seme, pripravljena na poseben način, pa povečata zanimanje ženske za moškega. Kot pomemben sestavni del ljubezenskih napojev so uporabljali še meto, kumino, koriander in česen, ljubezensko slo pa so zmanjšali z rutico in hmeljem. Sem gotovo spada še danes znana vraža, da se par, ki se bo poljubil pod belo omelo, ne bo nikoli več ločil.

Posebna skupina zelišč je odganjala zle duhove. Ljudje so jih nosili s seboj ali obešali nad vrata bivališč, da bi zlim duhovom preprečili vstop vanje. Za to so uporabljali dobro misel, baldrijan, brin, kumino, rožmarin, timijan in materino dušico. Komarček so v ta namen zažgali ob kresu in zadimili prebivališča. Za luštrek je bilo dovolj, če so ga le posadili v vrt ob hiši. Pomembna rastlina za odganjanje zlih duhov in urokov je bila tudi angelika, ki so ji že z imenom pripisali angelsko moč. Pred uroki, čarovnijami in zlimi pogledi so se branili tudi z uporabo kumine, različnih vrst mete, rožmarinom, šentjanževko in dobro mislijo.

Z vraževerjem je povezan tudi netresk. Po Evropi in pri nas se je ohranilo verovanje, da odganja grom, strelo, zle duhove. Karel Veliki ga je v srednjem veku celo ukazal saditi na strehe hiš. Razlaga za verovanje, da odganja strelo, je lahko tudi, da so blazine netreska na slamnatih strehah delovale kot naravni strelovod, saj je strela stekla prek z vodo nasičenih rastlinic in ni zagorelo.

Zanimiva je tudi srednjeveška vraža o tem, da navadni sporiš ščiti pred kovinskim orožjem in poveča pogum. V ta namen so v srednjem veku uporabljali še materino dušico, timijan in česen.