Stopimo iz nemoči
Stisko lahko rešimo tako, da se opremo na svojo notranjo moč, z vizualizacijo spreminjamo predstavo o sebi, da nismo več nemočni. Pri tem delamo z notranjim otrokom in se naučimo pretentati um. Pozornost preusmerimo z bolečin, travm, ranjenega dela sebe, ki reagira z obrambnimi mehanizmi, slabo odločitvijo, agresijo, na našo moč. Ko delujemo iz nje, se spremeni percepcija okoliščin in s tem naš odziv nanje. V miru lahko tako pogledamo situacijo in delujemo iz območja varnosti in samozaupanja.
Pomembno je tudi, da ob vznemirjenju ne delamo takoj revolucije, ampak ne reagiramo, dokler ne čutimo miru. Rešiti je treba namreč samo življenje, vse preostalo lahko počaka. Ko vstanemo, se vprašamo, kako se počutimo. Jutranja tesnoba je znak, da telo še spi, um pa se že vklopi in nam našteva obveznosti. Zato ne mislimo na nič, dokler ne spijemo kave in pridemo iz kopalnice. Šele potem razmislimo, kaj nas čaka. Z malimi dnevnimi triki lahko preprogramiramo svoje vzorce.
Če nas pokliče šef, se nam ustavi srce. Tedaj ponavljamo svojemu notranjemu otroku, naj ne skrbi, ker je na varnem. Tako pridemo v pisarno mirni, ne v strahu, napadalni in zakrčeni, ter se vse dogovorimo. Lahko se naučimo spremeniti razpoloženje, se drugače odzivati na strahove, prepoznati in ustaviti tesnobo, negativne misli v glavi, z vizualizacijo vplivamo na čustva in nezavedno.
