Žile ne marajo vročine, nujno je redno gibanje
Poletje je čas, ko se zaradi lepega in toplega vremena nekoliko bolj sprostimo in ne pomislimo prav pogosto, da bi lahko vročina škodovala nogam oziroma venam. »Naše telo uporablja venski sistem tudi za ohlajanje telesa. Se pravi, da je normalen način ohlajanja telesa tak, da se vene razširijo, da več krvi zastaja na periferiji, ko so zunanje temperature visoke, in s tem pomaga hladiti telo,« je na posebnem predavanju Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pojasnil asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., spec. rad., s Klinike za žilne bolezni v UKC Ljubljana. Če so vene že bolne, kar je pri krčnih žilah, kot pravi Vrtovec, dejstvo, jih zunanja vročina še dodatno razširi in kri v njih še dodatno zastaja, simptomi, ki so v hladnejšem obdobju leta manjši, pa se intenzivirajo.
30 minut na dan posvetite telovadbi.
Zato se vsekakor, ko je to le mogoče, izogibajte gibanju na prostem v času največje poletne pripeke. Raje ostanite na hladnem. Če se že znajdete na prostem, se umaknite v senco. Pomaga lahko, če se kratek čas ohladite v vodi, se stuširate s hladno vodo ali če na boleče, otekle noge položite hladne brisače. Ko počivate, dvignite noge.
Na žile ne vplivajo negativno le visoke temperature, ampak tudi sonce. »Večja izpostavljenost soncu vpliva na okvaro kože, tudi kolagena v koži in žilne stene. Zato so tiste drobne žilice v prvih, začetnih stadijih bolezni v poletnem času ali ob večji izpostavljenosti soncu bolj izražene. Povzročajo pa tudi večje težave,« razloži Vrtovec.
Pijte veliko tekočine
Vseskozi redno skrbite za hidracijo, saj ta pomaga zmanjšati otekline in mišične krče. Namesto sladkih in alkoholnih pijač izberite vodo. Ne gre pozabiti na redno telesno aktivnost, četudi se vam na prvi pogled zdi, da boste stanje žil na nogah s tem še poslabšali. Z rednim gibanjem boste izboljšali krvni obtok in tako občutili manj bolečin. Strokovnjaki svetujejo skoraj vsakodnevno zmerno telesno aktivnost, to pomeni vsaj 30 minut na dan.
Dobri obliki rekreacije sta hoja in kolesarjenje, ker, kot razloži Vrtovec, vzpodbujata mišično črpalko oziroma praznjenje bolnih ven krčnih žil. Idealna fizična aktivnost je plavanje, dodaja: po eni strani zato, ker se gibljemo v hladnejšem okolju in ker so manj obremenjeni sklepi, po drugi pa, ker je tudi »pozicija telesa takšna, da se zaradi razlike tlakov kri bolje prazni iz venskega sistema nog«. Ne gre prezreti niti mišičnih kontrakcij, »ki pri plavanju ugodno vplivajo na boljše praznjenje krčnih žil«.
Zdrav življenjski slog
Na nastanek krčnih žil lahko poleg dednosti, sedečega ali stoječega dela, nenehne izpostavljenosti višjim temperaturam, nosečnosti in telesne nedejavnosti vpliva tudi nezdrav življenjski slog. Denimo kajenje in slabe prehranjevalne navade. Raje kot po hitro pripravljeni hrani posegajte po sadju in zelenjavi, polnozrnatih izdelkih, belem mesu in mlečnih izdelkih z nizko vsebnostjo maščob. Zdrava prehrana lahko pomaga zmanjšati vnetje, znižati krvni tlak in holesterol, povrhu pa uravnavati telesno težo in izboljšati splošno zdravje žil.
Vrtovec vsem, ki imajo težave s krčnimi žilami, odsvetuje pogosto obiskovanje savn in toplic, da v fitnesu izvajajo vaje z dvigovanjem utežmi ali intenziven tek: »Če se že ukvarjamo s katero intenzivnejšo dejavnostjo, je smiselno uporabljati ustrezno kompresijo, kot je športna kompresijska nogavica, ki pomaga vzdrževati primerne tlačne razmere v okončini.«
Če v službi veliko sedite, si občasno vzemite kratek odmor in se sprehodite. Med stanjem, na primer v vrsti pred blagajno ali bančnim oziroma poštnim okencem, ne mirujte, ampak stopajte na prste oziroma se malce prestopajte.
V primeru težav s krčnimi žilami obiščite zdravnika. Ta vam bo svetoval, kako se čim bolj izogniti težavam oziroma kako si lahko pomagati – bodisi s pomočjo kompresijskih nogavic bodisi z drugimi oblikami zdravljenja.
