Kako se znebiti miselnih pasti, ki nam povzročajo stiske
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja za vse letošnje devetošolke in devetošolce v okviru programa za duševno zdravje mladih ponatisnili priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje. Priročnik je hibrid med klasično knjigo in spletiščem #tosemjaz, obogaten s QR-kodami, ki mladega bralca vodijo do koristnih spletnih rubrik in zvočnih posnetkov – vodenih izkustvenih vaj za samopomoč.
Priročnik je sicer namenjen mladostnikom, vendar bo v veliko pomoč vsem, ki delajo z otroki, in staršem, dodajamo pa, da je lahko marsikaj iz vsebine koristno za dobro počutje vsakogar, ne glede na leta.
Navodila v priročniku temeljijo na praksi dela z mladimi, komunikaciji z mladimi na spletnem portalu #tosemjaz ter na vedenjsko-kognitivni terapiji, ki se v svetu in pri nas zadnja leta veliko uporablja, saj se je izkazala za izjemno praktično oz. uspešno za odpravljanje različnih stisk, ki pestijo sodobnega človeka. V njem je med drugim razloženo, kako se ujamemo v past negativnega razmišljanja, ki nato pusti manjše ali večje posledice v našem življenju.
Na življenjsko situacijo, denimo srečanje s človekom, ki ti ne odzdravi, se lahko odzovemo na različne načine: lahko pomislimo, da nas oseba namerno ignorira in smo nanjo jezni, lahko pomislimo, da nas nihče ne mara in postanemo žalostni. Lahko se sami trudimo, da nas oseba ne opazi, saj smo v zadregi, kako pristopiti, in nas skrbi, da bo mislila, da smo neumni ali dolgočasni. Lahko pa dopuščamo možnost, da nas oseba preprosto ni slišala in nam zato ni vrnila pozdrava.
Različne misli nam torej povzročajo različna čustva. Medtem ko lahko na misli vplivamo, čustev ne moremo neposredno izbirati. Prav tako ne moremo vplivati na reakcije zaradi čustev, denimo na hitro bitje srca. »Pomen, ki ga pripišemo dogodkom ali mislim, torej vpliva na naša čustva in dogajanje v telesu ter na vedenje, ki ga izberemo,« navaja priročnik. Z lastnimi negativnimi interpretacijami dogodkov le povečujemo svojo stisko.
Z lastnimi negativnimi interpretacijami dogodkov le povečujemo svojo stisko.
Začarani krog
Zaradi negativnih misli se lahko znajdemo v začaranem krogu, ujamemo se v miselne pasti. Lahko razmišljamo preveč črno-belo (Če ne bom napredoval, sem popolna zguba.), katastrofiziramo (Gotovo ne bom dobil službe.), napovedujemo prihodnost (Gotovo me bodo odpustili.), beremo misli (Šef misli, da sem neumen.), preveč posplošujemo (Nikoli mi nihče ne pomaga.) ali izključujemo pozitivno (Slučajno, ne ker sem dober, so mi dali povišico.) – nič od tega pa ni zares realno.
»Če občutimo zaskrbljenost v vsakodnevni situaciji ali nas skrbi za prihodnost, je treba najprej ugotoviti, ali so naše misli realistične,« navaja priročnik. Vsakokrat, ko opazimo negativne misli oziroma skrbi, naredimo miselno analizo in skušajmo ugotoviti, ali gre zgolj za miselne pasti ali za realno misel. Razmislimo o tem, kako verjetno je, da se bo stvar, ki nas skrbi, uresničila. Nato na podlagi ugotovitev oblikujemo novo, bolj realistično misel. Nova misel bo spodbudila drugačno doživljanje in počutje. Bolj ko boste analizo misli vadili, bolje vam bo šla.
Priročnik mladostnikom svetuje, naj se v primeru resnejših težav pogovorijo, najbolje s starši ali drugimi odraslimi osebami, odrasli pa naj bi, v primeru večjih težav, vedeli, kako ravnati. Če sami ne najdete pravega izhoda iz stiske, se odpravite na posvet k strokovnjaku.
Sami lahko izberemo, kako bomo razmišljali o določeni situaciji.
