Spravimo pridelke za zimo

Pridelka na vrtičkih je v jeseni skorajda največ in pogosto se dogaja, da ne vemo, kam z njim. A možnosti je ogromno, nekatere zahtevajo več spretnosti, druge manj. Najbolj preprosto je ohraniti pridelke čez zimo z zamrzovanjem – zamrznemo lahko skoraj vse, od sadja in zelenjave do svežih gob, tudi kostanj, surov, pečen ali kuhan. Kostanj kuhamo približno 40 minut, počakamo, da se ohladi, in ga nato z lupino vred zamrznemo, najbolje vakuumsko pakiranega. Enako je s pečenim, tudi surovega zamrznemo z lupino vred, vsi pa bodo v zamrzovalniku počakali do pol leta.

Zamrznemo lahko prav tako korenje, repo, zeleno, vse vrste dišavnic, stročnic, le pri zelenjavi z višjo vsebnostjo vode raje izberemo drug način shranjevanja, saj od nje, ko se bo enkrat odtajala, ne bo ostalo prav veliko. Nekateri zelenjavo in sadje, preden ga zapakirajo v vrečke in postavijo v zamrzovalnik, radi blanširajo, torej potopijo v vrelo vodo za minuto ali dve, nato pa nemudoma prestavijo v ledeno kopel. Če tega ne storimo, ne bo nič narobe, blanširanje le pomaga ohraniti barvo, saj s tem, ko pridelek potopimo v vrelo vodo, uničimo encime, ki ga razbarvajo in zaradi katerih nato postane mehkejši in nekoliko zdrizast. Pridelek, ki ga bomo zamrznili, je najbolje spraviti v ploske vreče, saj bomo tako najboljše zapolnili prostor. Če se odločimo za steklene ali plastične posode za shranjevanje, pa izberemo takšne, ki jih lahko lepo zložimo drugo na drugo.



Prav tako preprosto kot zamrzovanje je sušenje. Sušimo lahko dišavnice, gobe, manjši paradižnik, stročnice, rezine jabolk, kakija in breskev, hruške, fige, slive, različne oreške, čilije, feferone, papriko, tudi grozdje in češnje, pa še kaj bi se našlo. Pridelek lahko sušimo na zraku, v pečici ali v sušilnikih, namenjenih posebej za to. Ti se bodo najbolje obnesli, v vsakem primeru pa se je treba najprej prepričati o tem, da je pridelek, ki ga želimo posušiti, ravno prav zrel in nepoškodovan. Sušene pridelke je najbolje shraniti v kozarce, ki jih dobro zatesnimo in zložimo na police v shrambi. Več prostora bomo prihranili, če izberemo nekaj zares velikih kozarcev kot več manjših, vsakega za določeno sadje ali zelenjavo, seveda. V nasprotju z vloženimi pridelki sušenim ne bo škodilo, če bomo v naslednjih mesecih kozarec večkrat odprli in zaprli. Sušenje je najbolj priročen način shranjevanja za vse, ki imajo v kuhinji ali shrambi bolj malo prostora.

Tisti, ki se radi vrtijo okrog štedilnika, pa se bodo najbrž lotili vlaganja. Tudi vložimo lahko skorajda vse, kar nam pade na misel, od različnih sadežev do vrtnin, tudi gobe, najbolje se bodo obnesle bolj čvrste vrste sadja in zelenjave. Najbolje je uporabiti manjše kozarce, saj tako preprečimo, da bi hrana po odprtju predolgo stala v hladilniku ter se pokvarila. Zadnje čase je zelo priljubljeno fermentiranje, ki sicer spada med najstarejše načine shranjevanja zelenjave.