Probiotiki in prebiotiki: Uživajmo jih vsak dan
Imunski sistem ne more delovati učinkovito brez zdravega črevesja, že dolgo vedo strokovnjaki in poudarjajo, da zdravje črevesnega mikrobioma ne vpliva le na prebavo, ampak tudi na splošno počutje in seveda odpornost, ki je v zimskem obdobju še na dodatni preizkušnji.
Probiotiki, katerih najponosnejša zastopnika sta kefir in kislo zelje, so živi mikroorganizmi oziroma dobre bakterije, ki izboljšujejo delovanje prebavil in vzpostavljajo zdravo ravnovesje v telesu, poleg tega telo zalagajo z energijo, razvajajo kožo in seveda krepijo odpornost, pri tem pa so nadvse hvaležni za zaveznike: prebiotike.
Ti zagotavljajo hranila za črevesno floro, pospešujejo rast koristnih mikroorganizmov, spodbujajo že obstoječe koristne bakterije, torej so, preprosto povedano, hrana za probiotike. Redno uživanje prebiotikov torej še učinkoviteje preprečuje prebavne težave in postavlja trdne temelje za imunski sistem, pri tem pa nam ni treba posegati po prehranskih dopolnilih, vsaj brez posveta s strokovnjakom ne.
Prebiotike namreč najdemo v bananah, polnozrnatem kruhu, koruzi in ovsu pa česnu in čebuli, jabolkih, borovnicah, češnjah, leči, lanenem semenu, špargljih, poru, ječmenu in kakavu ... Izbire je torej dovolj, vsaj nekatera živila so nam na voljo vse leto. Pa si poglejmo nekatera pobližje.
Česen vsebuje prebiotično vlaknino inulin in fruktooligosaharide. Kot prebiotik spodbuja rast koristnih bifidobakterij in preprečuje rast bakterij, ki povzročajo bolezni. Obenem zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, vsebuje tudi antioksidante. Pripisujejo mu protirakavo delovanje. Šparglji, ki nas bodo prav kmalu razvajali, vsebujejo inulin in antioksidante. Delujejo protivnetno in protirakavo.
Česen kot prebiotik spodbuja rast koristnih bifidobakterij in preprečuje rast bakterij, ki povzročajo bolezni.
Banane, ki jih v naši deželi zelo radi uživamo, so bogate z vitamini, minerali in vlakninami ter inulinom in odpornim škrobom s prebiotičnimi učinki. Banane spodbujajo rast zdravih bakterij v črevesju in preprečujejo napenjanje. Spodobi se, da med izbrance uvrstimo jabolka, ki imajo antioksidativne in protivnetne lastnosti, bogate so z dragocenim pektinom. Ta deluje prebiotično in ugodno vpliva na butirat, kratkoverižno maščobno kislino, ki hrani koristne bakterije in zmanjšuje število škodljivih. Antioksidanti v kombinaciji s pektinom na splošno izboljšujejo zdravje prebave in presnovo maščob, uravnavajo holesterol in delujejo protirakavo.
Da so ovseni kosmiči zdrava izbira za zajtrk, že vemo, morda pa bo še dodatno navdušil podatek, da imajo tudi številne prebiotične koristi in ugodno vplivajo na črevesje. Poleg tega uravnavajo raven holesterola in sladkorja v krvi ter pomagajo preprečevati raka. Nadzorujejo apetit in so odlična podpora pri hujšanju, poleg tega delujejo protivnetno. Kakav je znan antioksidant, poleg tega blagodejno deluje na srce in ima močne prebiotične lastnosti.
Jabolka vsebujejo dragoceni pektin.
Za konec pa še ječmen: ta priljubljena žitarica vsebuje betaglukan, prebiotično vlaknino, ki spodbuja zdrave bakterije v črevesju, poleg tega pa uravnava raven holesterola in sladkorja v krvi. Ječmen s selenom podpira delovanje ščitnice in je močan antioksidant ter zaveznik imunskega sistema.
