Na pomoč, alergijo imam!

Alergijo na cvetni prah poznamo tudi kot seneni nahod oziroma alergijski rinitis. Kot pojasnjuje specialist družinske medicine Martin Kenda, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos, gre za alergijsko bolezen zgornjih dihal, ki se pojavi v času, ko rastline cvetijo: »Pri nekaterih se pojavi kot kihanje, smrkanje, solzenje oči in zamašen nos, pri drugih se lahko celo razvije astma. Med drevesi so največji povzročitelji alergij hrast, oljka, brest, breza, jesen, javor, cipresa in oreh. Drevesa niso edini povzročitelji, spomladi in poleti se najpogosteje pojavlja alergija na cvetni prah trav.«

Seneni nahod lahko prizadene vse starostne skupine, najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom starosti, ki imajo največkrat težave z zgornjimi dihali: »Pri njih se pojavi alergijsko vnetje nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži alergijsko vnetje veznic in obnosnih sinusov. Alergija na cvetni prah se sicer pojavlja pri od 10 do 30 odstotkih odraslih in 40 odstotkih otrok. Vedno je samostojna, res pa je, da je tesno povezana s stanjem astme. Pri posameznikih, pri katerih se zdravljenje bolezni ne izvaja ustrezno, se lahko pojavi tudi poslabšanje astme.«


Alergijski rinitis je najpogosteje sezonski. Ljudje z alergijo na cvetni prah imajo največ težav spomladi in poleti, ko je tega v ozračju največ, april pa je najbolj obremenjujoč mesec, saj začnejo cveteti drevesa v gozdovih in parkih. »Povzročitelji sezonskega senenega nahoda so v spomladanskem času večinoma pelodi trav in dreves, breze, leske in jelše. Poleti so alergeni pelodi plevelov in zeli (navadni pelin, trpotec, ambrozija), jeseni pa predvsem plevelov in plesni,« pove sogovornik.
Alergija na cvetni prah se pojavi vsakič, ko je v ozračju prisotna določena vrsta alergena, torej lahko traja dlje in se pojavi večkrat na leto. Lahko je prehodna, z leti lahko tudi izzveni, saj s starostjo imunski sistem nekoliko upade, pove Kenda in svetuje: »Najučinkovitejši ukrep je izogibanje povzročitelju, če je to le mogoče. Priporočljivo je, da se izogibamo športnim dejavnostim na prostem, kajenju in alkoholu (po študijah sodeč naj bi imeli ljudje, ki vsak teden ali večkrat na teden uživajo alkoholne pijače, tri odstotke več možnosti za alergijo na cvetni prah), stresnim okoliščinam, lončnicam (rastlinam), sušenju perila na prostem, uporabi kloriranih zaprtih bazenov ter pranju perila pri nizki temperaturi. Kadar so znaki alergije blažji in trajajo krajši čas, ljudje navadno ne obiščejo zdravnika. Če pa spadajo v skupino tistih, ki so bolj občutljivi (otroci, nosečnice in doječe matere, starejši, kronični bolniki), ali če simptomi trajajo dlje in so zelo izraziti, je obisk pri zdravniku nujen.« In kako nam bo zdravnik pomagal? »Obstajata dve vrsti zdravil. Prva preprečujejo nastanek težav in zdravijo alergijsko vnetje, jemati jih je treba začeti, preden se razvijejo znaki, torej takoj ko se pojavi alergen. Druga so namenjena lajšanju težav, ko se simptomi alergije na cvetni prah že pojavijo.«