Mine brez posledic
Prehladno obolenje je najpogostejša nalezljiva bolezen; virusno okužbo dihal odrasli dobijo v povprečju od tri- do petkrat, otroci pa od šest- do osemkrat na leto. Virusno vnetje zgornjih dihal prinaša neprijetne simptome, kot so sluz v žrelu, boleče grlo, pekoče oči in včasih tudi kašelj ter povišana telesna temperatura.
Najpomembnejše zdravilo pri prehladnih obolenjih je počitek.
Različni povzročitelji, kot so rinovirusi, koronavirusi, adenovirusi, določajo trajanje in intenzivnost prehlada. Poleg tega lahko nekateri povzročijo resnejša obolenja, kot sta akutni bronhitis ali gripa, s simptomi, kot so glavobol, bolečine v sklepih in izcedek iz nosu.
Prehlad se prenaša ob stiku z izločki, bodisi prek kihanja in kašljanja bodisi dotika površin, s katerimi je bila v stiku obolela oseba.
Med in propolis
Običajno mine sam od sebe v petih do sedmih dneh, lahko pa traja tudi 14 dni. Zdravila ni, lajšamo simptome, počitek in ustrezen vnos tekočine olajšata prebolevanje. Pri zamašenem nosu so nam lahko v pomoč dekongestivi, ki zmanjšajo otekanje nosne sluznice ter izločanje sluzi in olajšajo dihanje skozi nos. Pri otrocih uporabimo fiziološko raztopino, s katero vlažimo nosno sluznico in čistimo dihalne poti. Bolečine v grlu pomagajo lajšati različne pastile s protimikrobnim delovanjem, zanesljivo domače zdravilo zanje pa sta med in propolis. Med čaji in sirupi se za zdravo grlo priporočajo jeglič, materina dušica, gozdni slezenovec in ozkolistni trpotec, ki redčijo sluz v dihalih.
Glavobol in bolečine v mišicah, ki se pojavljajo pri gripi, blažimo z zdravili, ki vsebujejo paracetamol, ibuprofen ali acetilsalicilno kislino. Slednja ni za otroke; malčkom ne dajemo protibolečinskih sredstev, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom.
Zdravljenje z antibiotiki pri prehladu in gripi ne pride v poštev, saj gre za virusna obolenja. Antibiotiki so potrebni le, kadar pride do zapleta s sekundarno bakterijsko okužbo, kot je vnetje ušes.
Bolje je preprečiti kot zdraviti, zato je okrepitev imunskega sistema ključnega pomena. Zdrav življenjski slog, uživanje sredstev za krepitev imunskega sistema, redno umivanje rok ter izogibanje prenatrpanim prostorom so učinkoviti preventivni ukrepi. V času prehladnih obolenj je ključno ohraniti dobro higieno, se izogibati širjenju virusov ter skrbeti za svoje zdravje. S pravilnim ravnanjem in preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za prehladna obolenja in ohranjamo dobro počutje. Gripo pomaga preprečevati tudi cepljenje.
