KARIERA

Upokojenci: ta generacija je lena in ne želi delati

Upokojenci obsojajo mlade, ki so po njihovem mnenju leni in imajo nerealna pričakovanja.
Fotografija: Ljudje ne želijo cel dan sedeti pred računalnikom. FOTO: Romarioien Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Ljudje ne želijo cel dan sedeti pred računalnikom. FOTO: Romarioien Getty Images/istockphoto

Upokojenci so obsodili mlade, ki »so leni in mislijo, da jim vse pripada, ne želijo delati, obenem pa jamrajo, da ne morejo dobiti službe, ker jih je Covid prikrajšal za socialne veščine«.  Nekateri so pozvali k ponovni vzpostavitvi služenja vojaškega roka, da bi vzgojili »mehke mlade snežinke«, ki se niso pripravljene z delom prebiti po lestvici navzgor in ustvariti kariere.

Upokojenci z britanskih ulic so za MailOnline povedali, da generacija Z pričakuje, da jim bodo stvari »prinesene na krožniku«, kar je povzročilo »zmehčanost družbe«. Mladi so odgovorili, da obračajo hrbet karierizmu, ker se ne strinjajo z delom od 9 do 5 in bi pustili službo, če »z njimi ne bi ravnali korektno«. Opozorili so na hudo konkurenco, strah pred zavrnitvijo in to, da jih v šoli niso naučili uporabnih znanj, kot na primer, kako dobiti službo.

»Mislijo, da jim vse pripada.«

Šokantna statistika je razkrila, da je v Združenem kraljestvu zdaj več 'ekonomsko neaktivnih' ljudi, mlajših od 25 let, kot kdaj koli prej – od pandemije Covida se je število povečalo za približno 700.000. 72-letna Lisa je o tem dejala: »Mladi dandanes ne delajo, ker so leni in menijo, da jim vse pripada. Mislijo, da jim bo vse dano na krožniku.«

Današnji seniorji so raje bolni delali, kot da bi vzeli bolniški dopust. FOTO: Getty Images 
Današnji seniorji so raje bolni delali, kot da bi vzeli bolniški dopust. FOTO: Getty Images 

Upokojenka Iris je dodala: »Ljudje mislijo, da jim ni treba delati in prejemajo državne ugodnosti. Družba je postala mehka.« 77-letnica meni, da danes ni težje dobiti zaposlitve kot nekoč. »Ni težko dobiti službe,« je rekla. »Če pride do stiske, lahko dobiš delo – lahko si čistilka. Toda mladi mislijo, da lahko zapustijo univerzo in postanejo direktorji.« 75-letna Norma se je strinjala: »Nihče več se ne želi počasi vzpenjati po kariernih stopničkah.«

Trojica meni, da je ta »mehkoba« razlog, da si danes več mladih vzame bolniški dopust. »Ko sem delala, in če sem zbolela, sem malo potrpela,« je rekla Iris. »Zdaj pa slišiš: 'oh, imam glavobol - imam PMS'. To je smešno.« 

Ne iščejo zaposlitve

Danes skoraj trije milijoni Britancev, mlajših od 25 let, ne delajo ali sploh ne iščejo zaposlitve, gospodarstvo pa se spopada s pomanjkanjem delavcev, kar močno vpliva na stanje v državi - trenutno je v Združenem kraljestvu nezasedenih več kot 900.000 delovnih mest. Podatki, ki jih je objavil Nacionalni urad za statistiko (ONS), kažejo, da se na splošno več kot petina odraslih v Združenem kraljestvu šteje za ekonomsko neaktivne.

To pomeni, da okoli 9,25 milijona ljudi, starih med 16 in 64 let, ni zaposlenih in ne iščejo dela – kar je približno 700.000 več kot pred pandemijo Covida. Skoraj trije milijoni so mlajši od 25 let.

Mladi iz generacije Z so dejali, da je stanje takšno, ker se ne strinjajo z delom »od 9 do 5« in je »manj verjetno, da bodo dovolili delodajalcem, da jih izkoriščajo«.

Selina Ahmed, študentka na University College London (UCL), je dejala: »Iskreno mislim, da je mlade ljudi dandanes težje izkoriščati. Zavedamo se svojih pravic, zato bomo dali odpoved, če z nami ne bodo ravnali korektno.«

London ne ponuja veliko priložnosti. FOTO: Yann Tessier Reuters
London ne ponuja veliko priložnosti. FOTO: Yann Tessier Reuters

19-letnica je nadaljevala: »Podjetja so včasih skrbela za svoje delavce – ponujala so motivacijo in ugodnosti. Zdaj jim je mar le za dobiček. Plačali bi čim manj, zahtevali pa, da si vedno na voljo in da greš zanje preko samega sebe, kar ni pošteno. Mladi se tega zavedajo.«

»Iščejo začetnika, a zahtevajo tri leta izkušenj – to se ne izide.«

Študentka Patricia Hamilton, 19, verjame, da je porast brezposelnosti med mlajšimi od 25 let posledica tega, da je težko dobiti službo. »Danes je skoraj nemogoče dobiti prvo zaposlitev, še posebej takoj po univerzi,« je dejala. »Podjetja dajo oglas za začetniška delovna mesta, potem pa zahtevajo tri leta izkušenj – to se ne izide.« 

Ellen Wang, 18, ki študira geografijo, se je strinjala in dejala: »Resnično ne gre za to, da ljudje ne želijo delati. Poslala sem ogromno prijav za službe, za katere sem kvalificirana, a mi nikoli ne odgovorijo. Pričakovala bi, da bo v Londonu veliko priložnosti za mlade, a v resnici jih preprosto ni.«

Harry Dunk, 18, ki v Londonu študira kemijo, je dodal: »Mislim, da je dandanes trg veliko bolj tekmovalen,« njegov vrstnik Miles Dougan pa je dodal: »Vse več ljudi ima diplome. To močno prispeva h konkurenčnosti.«

Zavedajo se ravnotežja v življenju

Za Shresthha Mohana, ki obiskuje magistrski študij urbanizma, pa je tako imenovana »brezposelnost« med mladimi bolj povezana z zavračanjem tradicionalnih poti zaposlovanja.

Ljudje ne želijo cel dan sedeti pred računalnikom. FOTO: Den-belitsky Getty Images
Ljudje ne želijo cel dan sedeti pred računalnikom. FOTO: Den-belitsky Getty Images

»Mislim, da ljudje nasprotujejo delovniku od 9 do 5,« je dejal 25-letnik. »Nočejo vsak dan, ves dan, sedeti pred računalnikom. Želijo početi nekaj drugačnega, nekaj bolj kreativnega, razburljivega. Mislim, da je karierizem manj privlačen – ljudje se zavedajo pomembnosti ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem in raje počakajo na ustrezno priložnost.«

Kate Ireland, 25, še predobro razume privlačnost »brezposelnega življenja«. Med pandemijo je z administratorskim delom privarčevala, nato pa se za dve leti odpravila na potovanje po svetu. »Nemogoče je dobiti dobro službo z vsemi krogi razgovorov in prošenj, enako velja za stanovanje. Potovanje kot prostovoljec se mi zdi vredno veliko več – tako dobiš brezplačno prenočišče in hrano, vidiš svet in uživaš.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije