To na UKC Ljubljana pravijo o triletniku, ki je ostal sam v bolnišnici
Slovenijo je v četrtek pretresla izpoved mamice, ki je opisala, kako osamljen je bil v bolnišnični oskrbi triletni fantek, ki je bil več dni na zdravljenju brez spremstva staršev. Njena izpoved je naletela na buren odziv javnosti, ki se sprašuje, kako je možno, da je bil tako majhen otrok sam.
Na UKC Ljubljana pojasnjujejo, da so seznanjeni z vsemi okoliščinami primera, a ga ne morejo in ne želijo komentirati. Zapisali so, da je bil otrok hospitaliziran na kirurški in ne na pediatrični kliniki, »poleg tega objavljanje takšnih zgodb brez poznavanja vseh okoliščin ne koristi nikomur, še najmanj pa otroku in njegovim bližnjim«.
Pojasnjujejo, da so primeri, da majhen otrok ostane v bolnišnici sam, brez spremstva staršev, zelo redki. »Veliko večino otrok med hospitalizacijo spremlja eden od staršev. V letu 2023 je bilo na pediatrični kliniki 13.207 hospitalizacij otrok, v 13.063 (98,9 %) primerih je bil ob otroku hospitaliziran tudi spremljevalec.«
Pravica in ne dolžnost
Na naše vprašanje, kakšen je postopek bolnišnice v primerih, ko starši tako majhnih otrok zavrnejo spremstvo, so zapisali, da glede na 8. člen zakona o pacientovih pravicah imajo »otroci v času stacionarne in druge zdravstvene obravnave pravico do stalnega spremstva enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen če so podani razlogi, zaradi katerih to ne bi bilo v otrokovo korist«. Povedo, da staršem ob sprejemu otroka v bolnišnico vedno ponudijo možnost sobivanja.
»Če starš zaradi kakršnega koli razloga ne more spremljati otroka na oddelku oz. ne more bivati v bolnišnici ob njem, za otroka na oddelku poskrbijo medicinske sestre in vzgojiteljice ter vzgojitelji. Sama medicinska obravnava zaradi tega ni prav nič drugačna. Ob tem pa bi želeli poudariti, da je bivanje starša ob otroku pravica, in ne dolžnost, navadno starš ob otroku ne more bivati zaradi objektivnih razlogov oziroma višje sile.«
Vprašali smo jih tudi, ali v primeru, ko starš zavrne sobivanje, o tem obvestijo pristojni center za socialno delo. Pravijo, da se to zgodi »v primeru kakršnega koli suma na zanemarjanje otroka – na kar pa zgolj iz dejstva, da starš iz kakršnega koli razloga ne more bivati v bolnišnici ob otroku, ne moremo sklepati«.
Ste tudi vi zasledili kaj podobnega? Pišite nam.
